"Med ljudmi je zelo malo proaktivnosti, kar za interventne službe predstavlja dodatno breme. Mi bomo vedno opravili svoje delo, od časa, ki so nam ga kupili občani, pa je odvisno, kako uspešni bomo pri tem. Ljudi je strah poklicati na 112, a trenutek, ko sprožiš klic, je prelomen. Prej ko bo nekdo poklical in podal ustrezne informacije, hitreje mi lahko pridemo in začnemo pomagat. Včasih nas jezi, ko veš, da bi bile posledice lahko manjše, če bi informacija prej prišla do nas. Najpomembneje je, da se pokliče na 112. Na drugi strani je oseba, ki je usposobljena za to, da pridobi potrebne informacije in pomaga," poudari gasilka Suzana Anžur, ena izmed dveh poklicnih gasilk v Sloveniji. Kot edina ženska je že 14 let zaposlena v Gasilski brigadi Ljubljana. S sogovornico smo se med drugim pogovarjali o tem, kako je biti ženska v tradicionalno moškem poklicu, kakšen odnos ima s sodelavci in kako se spominja svoje prve intervencije.