Bravo, dobro ti gre!
Globoko diham. Noge so vse težje. Roke postajajo vse bolj odtujene. Že sedmič tečem na Ljubljanski grad in vsakič hitreje. Kaj si pri tem govorim? “Dobro ti gre, samo tako naprej, noge so gibke in odločne, dihaj globoko in v ritmu. Bravo, dober si!”