Vrata se odprejo. V vaško gostilno, kjer je zadnja stena še vedno iz časov, ko je bila tam še diskoteka, naokrog pa se podi tudi hišni maček Henrik, drug za drugim stopajo okoliški prebivalci. S seboj nosijo šale in pisane drese s črnimi čačkami, ki imajo zanje neprecenljivo vrednost. Še pred desetletjem so ga gledali, kako se kot mlad visokorasli fantič na ulici prav vsako popoldne podi za žogo, danes pa mu ploskajo v najprestižnejši nogometni ligi na svetu.