Zimska idila na Veliki planini je v veliki meri odvisna od naravnega snega. Kot vemo, ga v letošnji zimi še ni bilo v izobilju. Kljub le nekaj centimetrov debeli snežni odeji je kulisa planine pravljična. V soboto je sončno vreme kar nekaj ljudi izkoristilo za snežne vragolije in jo namesto proti Gorenjski mahnilo v smeri Kamniške Bistrice. Brezplačno parkirišče pri spodnji postaji nihalke je bilo kljub zgodnji dopoldanski uri napol prazno. Zato pa je bila polna nihalka, ki je ob 10. uri na planino pripeljala nekaj sankačev kot tudi ekipo razposajenih mladih, ki so za nekaj dni najeli eno od planinskih koč v naselju na Zelenem robu.
Prisluhnili harmoniki na Zelenem robu
Čeprav nova šestsedežnica vozi vsak dan, je bilo na sončen dan škoda sesti nanjo. Namesto tega smo se peš odpravili proti Zelenemu robu. Pot mimo zapuščenega doma Šimnovec vodi mimo novega otroškega smučarskega traku, ki tako kot druge proge pod sedežnico čaka na novo konkretno pošiljko snega. Namesto da bi se zadihali v klanec, smo jo mahnili levo, po lepo uhojeni poti. Med potjo smo vsake toliko časa stopili na stran, da smo prostor odstopili dobro razpoloženim sankačem. Po slabe pol ure hoje smo le prispeli do Zelenega roba, kjer smo lahko prisluhnili harmoniki. Več kot očitno je bilo, da so si fantje planino izbrali za fantovščino.
V turističnem naselju, ker hiše oddajajo v najem, je bilo živahno. Zasnežene klančine okoli bajt so otroci izkoristili za spuščanje po zadnjici. Najbolj zagreti so si naredili manjšo skakalnico in se med seboj pomerili v zavidanja vrednih dolgih skokih. »Še daleč je do Zelenega roba. Z družbo sem zmenjen tam,« nas je ogovoril mladenič s primorskim naglasom in dodal: »Saj najbrž ste jih slišali. Imajo harmoniko. Izgubil sem stavo in sem moral na planino priti peš, iz doline. Ampak pot je bila super. Nekaj snežnih zaplat nižje, vendar nobenih ledenih pasti.«
Planina navdušila tudi Dalmatince
Ker hladen zrak in nekaj prehojenih kilometrov naredi luknjo v želodcu, smo se, namesto da bi podaljšali pot do Domžalskega doma, obrnili in si na sončni terasi omenjenega gostišča privoščili kosilo. »Obvezen je ričet, odlično je tudi zelje z ajdovimi žganci in ocvirki, in če niste vegetarijanci, potem je nujna zraven kranjska klobasa,« nas je hitel prepričevati simpatičen Dalmatinec. Tudi sicer je bilo minuli vikend na planini kar nekaj gostov iz Hrvaške. »Malo smo razočarani, da ni več snega, ampak otroci uživajo. In to šteje,« so nas prepričali. Vse predlagane jedi so si zaslužile oceno odlično, vendar pa bo morala ekipa v lokalu dodelati sistem strežbe. Kajti gneča v gostišču – jedi in pijače je treba naročiti za točilnim pultom – je marsikateremu gostu neprijetno začinila doživetje.