Upravni odbor Prešernovega sklada je predstavil dobitnika Prešernovih nagrad ter dobitnike nagrad Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado za življenjsko delo za leto 2024 sta prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer.

Iz obrazložitve nagrade pesnici in prevajalki Eriki Vouk:

»Vrednost poezije Erike Vouk na zunaj in na znotraj potrjuje 11 pesniških zbirk, ki so izhajale med letom 1984 in 2018 (Bela Evridika, Animo, Opis slike, Valovanje, Rubin, Ta dan itd.) in več prestižnih pesniških priznanj, sedaj tudi skupaj s Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Njeno pisanje označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta. Intimna doživetja, osebno izkušnjo in čustvene odzive opisuje celovito in išče v njih pridih univerzalnosti. V iskanju zaokroženih pomenov trči ob tesnobo, muko, bolečino in nemoč. S svojo minimalistično in elitno izpovedjo je pesnica Erika Vouk izoblikovala izviren in vpliven pesniški glas, ki nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno.«

Iz obrazložitve nagrade baletnemu plesalcu, koreografu, režiserju, publicistu in pedagu dr. Henriku Neubauerju:

»Znotraj izredno širokega polja različnih dejavnosti, v katerem se je Henrik Neubauer tako rekoč šest desetletij nepretrgano posvečal plesni in operni umetnosti, predstavlja jedro njegove ustvarjalnosti kreacija koreografij in priprava opernih režij. Vse do danes se je podpisal pod več kot osemdeset samostojnih baletnih koreografij na glasbena dela slovenskih skladateljev (Risto Savin, Zvonimir Ciglič, Marijan Lipovšek, Vilko Ukmar, Slavko Osterc, Marjan Kozina, Lojze Lebič, Ivo Petrič, Lucijan Marija Škerjanc, Marjan Gabrijelčič, Larisa Vrhunc, Karol Pahor, Josip Ipavec). Poleg 34 opernih režij, med katerimi izstopajo naslovi tako iz klasičnega kakor tudi sodobnega repertoarja, je pripravil tudi petnajst režij dramskih iger v francoskem jeziku. Za več svojih koreografij in režij je prejel prve nagrade na ljubljanskih baletnih in opernih bienalih.«

Odziv dr. Henrika Neubauerja:

»Ta nagrada mi je res v veliko čast in hkrati potrditev mojega življenjskega dela na različnih področjih - baletnem, opernem in publicističnem. Posebej še zato, ker sem se s tem pridružil mnogim res odličnim slovenskim umetnikom. Biti v krogu Prešernovih nagrajencev mi veliko pomeni.«

Prejemniki nagrad Prešernovega sklada

Nagrade Prešernovega sklada so prejeli pesnica Miljana Cunta (za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo), dramska igralka Jana Zupančič (za vloge v zadnjih treh gledaliških sezonah), mezzosopranistka Nuška Drašček (za delovanje na glasbenem področju v zadnjih treh letih), stripar Ciril Horjak (za ustvarjalno delovanje na področju stripa v zadnjih treh letih), scenaristka in režiserka Sara Kern (za režijo igranega celovečerca Moja Vesna) in Dnevnikov sodelavec, grafični oblikovalec Tomato Košir (za delo na področju grafičnega oblikovanja v zadnjih treh letih).

Iz obrazložitve nagrade grafičnemu oblikovalcu Tomatu Koširju:

»Področje vizualizacij za naslovnice časopisov oziroma vizualnih komentarjev v člankih, za katero je postal specialist, od avtorja zahteva zelo hiter odziv na družbena dogajanja ter s tem omejen čas za iskanje in izvedbo rešitev. Kot avtor ne sledi samo uredniški vsebini, ampak se o témi z naročnikom posvetuje, ji oporeka in jo nemalokrat potem tudi so-usmerja. Njegove ilustracije zato nosijo izredno sporočilno moč, ki je enakovredna besedilu v članku. So intelektualno pronicljive, kreativne in tudi tehnično-tiskarsko inovativne. Rezultat je večja sporočilnost, razumljivost in večplastnost tematike za bralca. S tem je postavil visoke standarde v stroki vizualnih komunikacij. Bralca tudi motivira, da postane družbeno kritičen in aktiven, kar je v današnjem času nujno potrebno. S svojimi vizualnimi komentarji v časniku Dnevnik je zaznamoval domače kulturno okolje in s tem prodrl tudi v svet, kjer so njegovo kvaliteto prepoznale vodilne globalne publikacije, na primer: The Guardian, Weekendavisen in Internazionale.

Ne le na omenjenem področju, Tomato Košir deluje tudi na širšem področju vizualnih komunikacij. Zasnoval je različne prepoznavne in strukturirane celostne grafične podobe, knjižne opreme, publikacije, plakate in tipografije. Tomato se je udejstvoval tudi kot mentor na UL ALUO ter na tipografskih delavnicah Tipo Brda.

Koširjeva dela so bila predstavljena na več kot 50 skupinskih razstavah grafičnega oblikovanja doma in po svetu. Objavljena so tudi v več kot 30 tujih publikacijah. Je prejemnik številnih uglednih mednarodnih nagrad in priznanj, med drugimi Merit Award Art Directors Club, New York, Red Dot Award in Velike Brumnove nagrade Bienala vidnih sporočil Slovenije.

Eden najuglednejših teoretikov in piscev sodobnega grafičnega oblikovanja, Steven Heller, je Koširjevo delo za The Guardian Age of Rage označil kot najbolj učinkovit vizualni koncept, ki ga je kadarkoli videl za naslovnice revij, knjig, plošč, plakatov ali brošur.«

Preberite še:

Odziv Tomata Koširja

»Vizualni komentar je hitro pokvarljivo blago, saj ga je velikokrat v vsem obsegu moč razumeti le v aktualnem tednu. Ni boj, je mesarsko klanje za vsako minuto do končne oddaje, zato je dobro sodelovanje integrirano v drobovje vsakega kakovostnega izdelka. Želim si, da bi bilo mojim sodelavcem znano, da so vsi deležniki tega priznanja,« je prejem nagrade komentiral Tomato Košir.

Prešernovo nagrado možno dobiti le enkrat

Sklad vsako leto podeli največ dve Prešernovi nagradi za življenjsko delo. Podeli jo ustvarjalki ali ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico. Ustvarjalec jo lahko prejme le enkrat. 

Z nagrado Prešernovega sklada nagrajujejo vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in so trajno obogatili slovensko kulturo. Vsako leto podelijo največ šest teh nagrad za umetniške dosežke v zadnjih treh letih.

Lani sta Prešernovo nagrado prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardijančič. Nagrade Prešernovega sklada pa so dobili pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor.

Prešernova nagrada Prešernov sklad kultura