Pri New York Timesu so pri praznovanju posebnih mejnikov izdaj še posebno previdni, saj so 50.000. številko praznovali kar leto dni prezgodaj. Napako je štiri leta pozneje odkril Aaron Donovan, 24-letni novinarski pripravnik, čigar delo je vključevalo posodabljanje številke izdaje. Ugotovil je, da se je napaka zgodila, ko so številko namesto s 14.999 na 15.000 popravili na 15.500. Napaka pri štetju je ostala skrita kar 101 leto.
Allan M. Siegal, ki je bil odgovorni urednik leta 1999, je sprejel odločitev, da napako popravijo na novoletni dan. Časopis, ki so ga izdali 31. decembra 1999, je imel številko 51.753, naslednji dan, 1. januarja 2000, pa so izdali časopis s številko 51.274, kar je bil povratni dokument. »To je bil eden tistih trenutkov, ko sem se spraševal, kaj bi se zgodilo, če ..., a se je pozneje izkazal za veliko bolj zanimivega, kot sem pričakoval,« je po 24 letih pojasnil Aaron Donovan. Že njegov prvi izračun je namreč pokazal, da število dni, ki so minili od ustanovitve časopisa, ne ustreza številki izdaje tistega dne.
Sveta brez tiskane izdaje si ne predstavljajo
Kljub temu da se danes številke izdaje posodabljajo avtomatsko, Donovan še vedno hrani izračune iz leta 1999. »Mogoče bi jih bilo dobro ponoviti. Moja metoda je bila, da sem opravljal sprotne preglede, in medtem ugotovil, kje se je pojavila nepravilnost, zato za vse vmesne izdaje zdaj ne morem jamčiti,« je povedal Donovan.
Pri New York Timesu so prepričani, da bodo v prihodnosti lahko odprli tudi 70.000. izdajo časopisa. »Veselim se, da bom odprl številko 70.000. Če se novice ne bodo začele širiti s spajanjem misli, jo bom lahko začutil kot oprijemljiv predmet, obračal stran za stranjo in jo po potrebi pregibal, česar na zaslonu ni mogoče narediti,« je dejal Donovan. Po njegovih izračunih se bo to zgodilo v soboto, 29. aprila 2051.
Profesor novinarstva na fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević dvomi, da bo New York Times čez 30 let še izhajal v papirnati obliki. »Trendi na tem področju so v zadnjih letih precej radikalni, njihova tiskana izdaja namreč propada. Veliko prihodkov jim prinaša digitalna izdaja, s katero se prebijajo na globalni trg. Nagovarjajo predvsem angleško prebivalstvo iz višjega premoženjskega in izobraženega sloja,« je pojasnil Milosavljević. Njihovo prednost vidi predvsem pri ponujanju različnih vsebin, ki privabljajo različne bralce. Dejavni so tako v športni kot križankarski in ugankarski produkciji, posebno priljubljena pa je tudi njihova rubrika receptov.
V letu 2051 brez tiskanih časopisov
S težavo padanja tiskanih naklad se soočajo tudi slovenski časniki. »Dejstvo je, da tiskane izdaje za časopisne hiše predstavljajo ogromne fiksne stroške. Že za vstop na trg je potreben ogromen finančni vložek. Časniki so danes na neki način talci svojega papirja,« je povedal Milosavljević in dodal, da je ključna težava v izjemno nizkem številu proizvajalcev papirja v Evropi. »Papir je v ogromnih količinah že rezerviran in odkupljen vnaprej. Veliko se ga porabi tudi za pakete in storitve podjetij, kot je denimo Wolt, kjer prihaja do vedno večjega povpraševanja po papirju v obliki embalaže,« je pojasnil. Težave se pojavljajo tudi pri distribuciji in dostopnosti časnikov v trgovinah.
Kakšne pa bodo izdaje slovenskih časnikov v letu 2051? »Močno dvomim, da bo kdo od glavnih slovenskih akterjev še obstajal v tiskani obliki. Čeprav se nam zdi na neki način zelo blizu, lahko v tem obdobju pričakujemo spremembe,« je prepričan Milosavljević. Če se bodo takrat še pojavljale tiskane oblike, bodo po njegovi oceni najverjetneje le za specializirane publike in posebne priložnosti.
