Kot so sporočili s Policijske uprave (PU) Ljubljana, okoliščine sobotnega dogodka, ko je skupina neznanih mladostnikov z droga nad vhodom v Kinodvor snela mavrično zastavo in jo zažgala, še preverjajo in zbirajo obvestila glede suma kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. O vseh ugotovitvah bodo obvestili pristojno državno tožilstvo. Ob tem so tudi zapisali, da ima policija ničelno toleranco do vseh oblik nasilja, ki ga ostro obsojajo; storili bodo vse, da bi storilce takšnih dejanj odkrili in ustrezno sankcionirali.
Sobotni homofobni incident ni osamljen primer napada na skupnost LGBTIQ+ pri nas v zadnjih mesecih. Junija so se napadi zgodili ob paradi ponosa v Ljubljani, septembra pa v Mariboru. V Ljubljani je »med drugim skupina mladostnikov na Kongresnem trgu v posameznike metala jajca, eno osebo so fizično napadli na Bavarskem dvoru, v okno bara Pritličje, kjer je bila izobešena mavrična zastava, je neznanec vrgel kamenje in ga razbil. V več primerih so mladostniki osebam iz rok ali nahrbtnika odtujili mavrično zastavo in jo zažgali,« je dogodke zadnjih mesecev povzel vodja društva Legebitra Sebastjan Sitar. »Incident s fizičnim obračunom se je zgodil tudi po paradi ponosa v Mariboru, ko so mladi storilci fizično napadli enega od aktivistov, ki je pomoč poiskal na urgenci,« je ob nedavnem ljubljanskem uničenju mavrične zastave še spomnil Sitar. Ob tem je Katja Štefanec iz društva Parada ponosa, ki v sklopu istoimenskega festivala organizira parado v Ljubljani, izpostavila, da so bili na njej »letos priča nestrpnosti v obsegu, ki ga nismo doživele/-i v zadnjih 20 letih. Zažiganje mavričnih zastav, fizično nasilje, napadi in druge oblike izražanja sovražnosti so v zadnjih mesecih postali redna praksa, v veliko primerih mladih ljudi.«
Glede kaznivih dejanj ob letošnji ljubljanski paradi ponosa so s PU Ljubljana sporočili, da so »policisti uspešno preiskali kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter lahkih telesnih poškodb in zoper mladoletnika, ki je skušal odvzeti zastavo udeleženkam shoda in pri tem eno izmed njih lahko telesno poškodoval, podali kazensko ovadbo na pristojno okrožno državno tožilstvo«. Poleg tega so na policiji zaznali prekršek, ko je mladoletni kršitelj v udeležence metal jajca, zoper njega je bil podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče. »Še dve kaznivi dejanji, in sicer javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti s poškodovanjem izložbe ter tatvine zastave, kjer so osumljenci do sedaj neznani, pa sta predmet nadaljnjega zbiranja obvestil,« so še pojasnili na ljubljanski policiji.
Ničelna toleranca do nasilja
Na PU Ljubljana pravijo, da so letos obravnavali več kot polovico manj prekrškov z elementi nestrpnosti kot v preteklih petih letih. Letos so obravnavali tudi več kot 40 odstotkov manj kaznivih dejanj javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti kot v primerljivem obdobju minulega leta. Pri tem je treba poudariti, da gre pri navedenih statističnih podatkih za evidenco vseh oblik kršitev spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali kateri koli drugi osebni okoliščini posameznika ali skupine ljudi. Ne gre torej le za spremljanje podatkov o nestrpnosti in nasilju glede na spolno usmerjenost.
Tako v Legebitri kot v Paradi ponosa v zadnjem času zaznavajo porast nasilja nad skupnostjo LGBTIQ+. Sitar iz Legebitre pravi, da porast tovrstnih napadov opažajo letos, vendar »za zdaj ne bi govorili o povečanem številu homofobnih, bifobnih ali transfobnih oseb v naši družbi, ocenjujemo pa, da je obstoječi delež teh oseb postal bolj viden«. Ob tem še dodaja, da v Sloveniji pogrešajo sistemsko ukvarjanje z nasiljem. »Slovenija je po podatkih agencije EU za temeljne pravice iz leta 2019 na dnu lestvice po prijavljenem nasilju policiji. Najpogostejši razlog je prepričanje, da jim policija ne bo mogla ali želela ustrezno pomagati. Prav tako manjka ukvarjanje z nasiljem v šolskem sistemu. Premalo poudarka je na poučevanju strpnosti in sprejemanja, ne le do skupnosti LGBTIQ+, temveč tudi do drugih skupin v ranljivem položaju. Kot družba moramo stremeti k ničelni toleranci do nasilja. Nestrinjanje je pravica vsakogar izmed nas, vendar pa nasilje ni pravilen način izražanja tega. Zaskrbljeni smo, da tu ne gre več za osamljen primer, temveč za trend, za katerega upamo, da se ne bo širil. Verjamemo, da bo tudi policija naredila vse, kar je v njeni moči, da bo storilce identificirala.«
Katja Štefanec iz društva Parada ponosa pa izpostavlja, da čeprav se je sovražni govor – po obdobju širjenja homofobije, transfobije in drugih nestrpnosti – s spremembo oblasti umaknil iz javnih institucij, je bila škoda že narejena: »Prešel je na ulice in politično izgubo moči so nekateri_e politiki_čarke izkoristili za spodbujanje diskriminacije. Zaradi hujskanja mladih k nestrpnosti in subtilnega pozivanja k nespoštovanju pravic oseb LGBTIQ+ in drugih marginaliziranih skupin smo tako priča konkretnemu porastu nasilja na ulicah.«