Jedrska energija je dejstvo, zaradi katerega je življenje po drugi svetovni vojni, v kateri se je njena moč prvič manifestirala, precej različno od bivanja pred njo. Resda so se civilizacije že prej ustrahovale z raznimi možnostmi apokalipse, a tisti scenariji so se nanašali na nepredvidljivost narave, zemlje ali vesolja, uporaba jedrske energije pa je domena človeka in politike. A eni o njej dvomijo.
Teorijo sprožil film
Dvomijo o čem? Dvomijo o tem, da so posnetki prvih jedrskih poskusov resnica, in trdijo, da gre za izmišljotino Američanov, katere cilj je bil prestrašiti Ruse oziroma vzpostaviti ravnotežje strahu. Gre za teorijo zarote, ki je nastala na podobnem principu kot teorija, da Američani niso stopili na Luno, ampak so posnetke posneli v filmskem studiu. Teorijo je plasiral nihče drug kot Joe Rogan, razvpiti ameriški komentator borilnih športov, komedijant, igralec, javna oseba oziroma eden največjih ameriških vplivnežev, ki je v svojih podkastih že prej širil marsikatero teorijo zarote. V tem primeru je moči združil z Marcom Andreessenom, računalniškim strokovnjakom in poslovnežem, ki se je med drugim domislil spletnega brskalnika netscape, ki pa je v tako imenovani vojni brskalnikov izgubil bitko z Microsoftovim inernet explorerjem. Andreessen svoje pomisleke temelji na usodi kamer: »Kaj se je zgodilo s kamerami? Kako je mogoče, da so kamere popolnoma stabilne in nepoškodovane? In mimogrede, kako je mogoče, da je ostal nepoškodovan tudi film?«
Teorija je prišla v obtok in se razvila minulo jesen, potem ko je poleti v kino v javno prikazovanje prišel film Oppenheimer oziroma ekranizirana biografija Roberta Oppenheimerja, ameriškega fizika, ki je vodil projekt Manhattan in kot tak velja za očeta atomskih bomb, ki sta padli na Hirošimo in Nagasaki ter začeli atomsko dobo. Prvi posnetki, o katerih je govor, so nastali prav med poskusi v okviru projekta Manhattan v puščavi Alamogordo v ameriški zvezni državi Nova Mehika 16. julija 1945. Na njih je videti, kako udarni val zlahka zruši hišo, tako da jo prelomi oziroma jo zbriše z obličja zemlje.
Sedem centimetrov svinca
In res. Kako so atomski udar preživele kamere? Teorija je zbudila in še budi pozornost svetovne javnosti, kot je za tiskovno agencijo Associated Press pojasnil Alex Wellerstein, ameriški zgodovinar, so bile kamere, ki so bile nameščene približno tri kilometre od nulte točke eksplozije, v posebnih zaščitnih ohišjih iz sedem centimetrov debelega svinca. Prav tako so bile dvignjene na višino približno sedmih metrov, da ne bi bile deležne najbolj silovitega udara prahu. Obenem, poudarja zgodovinar, zgodovina jedrskih poskusov pozna primere, ko kameram ni uspelo zabeležiti udara, ker jih je ta zares uničil, da pa v primeru prve atomske eksplozije ni bilo tako in so kamere ter filmi preživeli.
A duh nejevere je spuščen in ob ljudeh, ki verjamejo, da je Zemlja ravna, kot v številne druge teorije zarote, zdaj obstajajo tudi ljudje, ki verjamejo, da je jedrska energija, vključno z bombama, vrženima na japonski mesti, izmišljotina vladajočih za ustrahovanje in obvladovanje državljanov.