Postajna dvorana nad tiri tovornega in potniškega prometa bo vsake tri minute dnevno dostopna s stopnicami, tekočimi stopnicami, tekočimi trakovi z Masarykove in Vilharjeve ceste. Dostopna bo tudi z dvigali iz rekonstruiranega podhoda. Iz postajne dvorane, kjer bodo prodajali vozovnice, se bodo potniki spuščali na perone. V postajni dvorani bo čakalnica ter prehod potnikov potniškega železniškega in avtobusnega prometa iz severnega in južnega avtobusnega terminala, ki bodo hiteli na postajališča mestnega avtobusa na danes še nedefinirano lokacijo, je zapisano in povedano. Ničesar pa ni rečeno o izgubi časa in težavah potnikov z dviganjem in spuščanjem na in iz postajne dvorane nad železniškimi tiri vsak dan v naslednjih sto letih.
Enostavnejši alternativni predlog preusmeritve tovornega železniškega prometa na obvoznico in enostavna poglobitev potniških tirov skozi potniški center Ljubljana-PCL (po projektu nemških strokovnjakov Vössing&Vepro iz leta 2009) omogoča nakup vozovnic v letu 1980 obnovljeni železniški postaji, ponosu našega mesta, kot drugi na svetu, ki je ostala v enaki funkciji, kot je bila zgrajena pred 174 leti. V nivoju bi bila nova postajna dvorana, od koder se mimo avtomatske kontrole potniki spuščajo na perone potniških vlakov. V nivoju bi ostala tudi avtobusna postaja z uvozom iz Masarykove ulice, pa tudi prehod pešcev in kolesarjev med Masarykovo in Vilharjevo cesto, severno in južno Ljubljano. Stopnice, tekoče stopnice, dvigala ter tekoči trakovi (razen za dostop na perone) ne bi bili potrebni.
Z ilustracijami dopolnjen predlog v brošuri »Kaj pa južno-vzhodna obvoznica, gospod župan?« sva poslala Zoranu Jankoviću, ki vodi projekt PCL in LŽV (ljubljansko železniško vozlišče), in ministrici Alenki Bratušek, a za alternativni predlog ni nobenega zanimanja.
Državni zbor je leta 2016 naložil DRSI in vladi ter MZI, da določi obvozne proge za tovorni promet in ureditev LŽV (Resolucija o nacionalnem programu cestnega prometa do leta 2030). DRSI še ni izpolnila naloge. DPN bo končan šele leta 2024, kar smo izvedeli 4. 4. 2023 na posvetovalnem sestanku predstavnikov civilnih iniciativ in DRI (Direkcija za infrastrukturo) »s ciljem zagotoviti optimalno učinkovito, prostorsko urbano podprto in sprejemljivo, finančno vzdržno ter ekonomsko upravičeno rešitev, predvsem prijazno do uporabnikov«. Pri pripravi zasnove LŽV in drugih rešitev naj bi v letu 2023 proučili tudi podane predloge civilnih iniciativ.
Novembra 2020 je bil sklenjen sporazum med vlado in MOL, da se železnica skozi PCL poglobi. Javnost ni dobila nikakršnega obvestila, da dogovor ni več veljaven. Predstavnik vlade, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, je 9. 9. 2021 potrdil, da je poglobitev proge v središču mesta še vedno v državnih načrtih. Naš tedanji podžupan Janez Koželj je na posvetovalnem sestanku 4. 4. 2023 potrdil, da se bo obravnavala tudi južno-vzhodna obvoznica pri nadaljnjem delu DRI.
Umeščanje evropske železnice je naloga vladnih služb in vlade v postopku DPN. Urejanje novih dodatnih tirov kot »nadgradnja« železniških prog in novi nadvoz nad Dunajsko cesto, pa tudi očitno potniška dvorana nad tiri, so investicije države, ministrstva in ne MOL, ki pri vsem sodeluje. Nerazumljivo je, da predstavnica vlade Alenka Bratušek z županom Zoranom Jankovićem vodi projekt in ne nasprotuje gradnji brez državnega prostorskega načrta (DPN), ki bi moral biti osnova kakršnemu koli projektiranju posameznih objektov, vse skupaj v nasprotju s še veljavnim dogovorom, da se železnica skozi PCL poglobi.
Kako je mogoče rušiti železniški nadvoz nad Dunajsko cesto, če se bo poglabljala železnica?
In saj veste, kakšne kataklizmične napovedi bližnje prihodnosti daje ljubljanski župan Zoran Janković v primeru rušenja nadvoza: »Moja napoved je, da bo praktično ves svetli del dneva prometna konica. Da bo tako kot zdaj v jutranji konici in med 15. in 17. uro.«
Peter Kerševan, u. d. i. a. Milan Kovač, u. d. i. a.