Obisk slovenskih gora je lahko nepozabna izkušnja, zato mora biti v prvi vrsti varna. V duhu skupne odgovornosti deležniki iz vrst slovenskega turizma ter planinskih, vodniških in reševalnih organizacij, odgovornih za varnost v gorah, krepijo sodelovanje za izboljšanje trendov na področju odgovornega in varnega obiskovanja gorskega sveta. Na dogodku Izzivi turizma na področju varnosti v gorah so se govorci strinjali, da so trendi na področju varnosti v slovenskih gorah skrb vzbujajoči.
Največ nesreč zaradi zdrsa
Reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so v letu 2023 posredovali na 687 intervencijah, kar je bilo največ doslej. V to številko niso vključene intervencije v času katastrofalnih poplav, dejstvo pa je tudi, da je bilo v tednih po poplavah v gorah manj obiskovalcev kot običajno. Gorski reševalci so v intervencijah lani reševali 405 Slovencev in 293 tujih državljanov. Na 322 intervencijah so bile reševane osebe nepoškodovane. Kot je poudaril podpredsednik GRZS Klemen Belhar, se povečuje število reševanj zaradi ravnanj, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, kot so podcenjevanje razmer v gorskem svetu, precenjevanje lastnih sposobnosti in neustrezna oprema. »Vsakoletna analiza nesreč v gorah in na težko dostopnih terenih pokaže, da je nesreč vedno več, tudi zaradi vedno večjega obiska gora. Lansko leto je izstopalo število intervencij, v katerih so bili udeleženi tuji turisti (43 odstotkov), in število intervencij, v katerih smo reševali nepoškodovane osebe (47 odstotkov). Nesreče so se v največji meri zgodile zaradi zdrsa, nepoznavanja terena, fizične in psihične nepripravljenosti. Helikopter je posredoval v kar 43 odstotkih intervencij,« je povedal Belhar in obenem izpostavil, da veliko tujih obiskovalcev slovenskih gora še vedno ne upošteva osnovnih pravil, ki jih moramo upoštevati že pred odhodom v gore.
Nesreče zaradi instant turizma
Policist gorske policijske enote Bojan Kos ga je ob tem dopolnil, da policija za ozaveščanje pohodnikov in gornikov ter izvajanje preventivne dejavnosti uporablja različne oblike in metode dela, ki vsaka zase ali združeno omogočajo veliko fleksibilnost pri nagovarjanju in informiranju ljudi. »Slovenske gore so namreč specifične, teh specifik je veliko. Med najpomembnejšimi je zagotovo ta, da pri večini gora v Sloveniji ne gre za pohodništvo, angleško hiking, ampak gorništvo, angleško mountaineering, ki zahteva specifična znanja, opremo, večinoma pa tudi določene izkušnje, ki jih predvsem tuji gostje pogosto nimajo,« je povedal Kos in dodal, da je konfiguracija terena večinoma skalnata, že nizki hribi pa imajo lahko vse značilnosti pravega visokogorja. In višje ko gredo, bolj izpostavljeni so in bolj nevarno je lahko zanje. »Do tega po oceni policije prihaja zaradi razmaha instant turizma, napačnega informiranja obiskovalcev in napačnih predstav o zahtevnosti gora ter nepravilne uporabe terminov, influencerstva in uporabe nepreverjenih spletnih strani.«
Pohodništvo, planinstvo in hoja v gore so doživetja, ki jih ponuja domala vsak slovenski kraj, mesto, destinacija. »Planinska zveza Slovenije je največja prostovoljna organizacija, ki že 130 let spodbuja in razvija hojo v gore in skrbi za osnovno planinsko infrastrukturo – poti in koče. Populacija ljudi, ki redno hodi v gore ali jih obiskuje v času dopusta, je izjemno velika in večina ni deležna tako imenovane vseživljenjske vzgoje in rasti varne in odgovorne hoje v gore, kar spodbujamo v planinskih društvih in Planinski zvezi Slovenije. V času množične obremenitve gora in vse večjega števila nesreč mnogi iščejo odgovore v PZS, naš domet pa je v bistvu omejen,« je poudaril podpredsednik PZS Martin Šolar.
Odgovorna komunikacija s turisti, destinacijami in ponudniki
Slovenska turistična organizacija, Združenje Slovenia Outdoor, Triglavski narodni park in Skupnost Julijske Alpe medtem nadaljujejo številne aktivnosti za odgovorno promocijo pohodništva in planinstva oziroma gorništva. »V Sloveniji si kot povezovalni člen med vsemi deležniki prizadevamo, da bi obiskovalci naših gora prišli do pravih informacij na enostaven način, da bodo lahko gore obiskali na trajnosten in varen način. Poenoteni viri informacij, nasveti in priporočila za varen obisk gora so začetek, da bodo potencialni obiskovalci povsod dobili isto informacijo. Naše gore so veličastne, odgovorno jih lahko obiščemo le tako, da zase izberemo pot, ki ji bomo kos, in imamo za to potrebno opremo, zahtevnejših poti in tur pa se lotevamo zgolj ob spremstvu gorskega vodnika,« je povedal Matej Kandare, direktor gospodarskega interesnega združenja Aktivna Slovenija/Slovenia Outdoor. Predstavnik skupnosti Julijske Alpe in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus pa je izpostavil, da je turizem na območju Julijskih Alp gost zadnjih 150 let in nič več. »V tem času se je zelo povečala dostopnost gora in v tem 'insta času' se zdi, da so vsi vrhovi dosegljivi s pametnim telefonom in parom superg. Veseli me, da se v Sloveniji vsi zavedamo, da moramo skupaj delovati v smeri, da bodo v gore zahajali primerno informirani, opremljeni in spoštovanja polni obiskovalci, manj izkušeni pa se bodo držali dolin oziroma lahkih pohodniških poti, katerih dober primer je Julijana Trail – na robu visokogorja, a vseeno v dokaj varnem zavetju dolin.«