Zaradi pomoči bivšemu možu, serijskemu morilcu Michelu Fourniretu so pred dnevi na dosmrtno zaporno kazen obsodili 75-letno Monique Olivier. Zaradi sostorilstva pri drugih zločinih je že leta za zapahi, zdi pa se, da svobode ne bo več okusila. Za pogojni izpust bi namreč lahko zaprosila šele čez 20 let. Fourniret, ki je predlani umrl v zaporu, je pred smrtjo priznal dvanajst umorov. 75-letnica je priznala, da je žrtve zvabljala v roke morilskega moža. »Kar sem storila, je bilo pošastno. Neodpustljivo. Žal mi je,« se je opravičila med sojenjem.
Slišala krike
Olivierjeva in Fourniret sta od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja do začetka novega tisočletja terorizirala Francijo. Njun modus operandi je bil, da dekleta in odrasle ženske v avto zvabi ona, saj se jim je zaradi spola zdela manj sumljiva in bolj zaupanja vredna. Fourniret se je ali skrival na zadnjem sedežu avta ali pa je stal ob cesti pod pretvezo, da se mu je pokvaril avto in potrebuje pomoč. Zakonca sta na ugrabitve včasih vzela tudi sinčka Selima, da so bile njune tarče še bolj zaupljive. Študentka Joanna Parrish je bila leta 1990 v času nasilne smrti stara dvajset let. »Brez vas ne bi sedla v kombi. Točno ste vedeli, kaj se bo zgodilo,« jo je med tritedenskim sojenjem nagovoril odvetnik žrtvine družine Didier Seban. Fourniret bi imel brez nje veliko težje delo, je bilo prepričano tudi tožilstvo.
Družina Parrish je po 33 letih končno dočakala pravico. Joannin oče Roger, ki je moral med obravnavo zaradi bolečine ob poslušanju grozljivih podrobnosti celo zapustiti dvorano, je bil neizprosen do obtožene: »Od prvega trenutka je točno vedela, kaj se bo zgodilo z njimi. Ne le da jim ni pomagala, še aktivno je sodelovala pri ugrabitvi in posledično umoru.« Olivierjeva je namreč povedala, da je njen mož britansko študentko, ki je v Franciji začasno učila angleščino, najprej v zadnjem delu kombija pretepel do nezavesti, jo nato posilil in zadavil. Čeprav je s prednjega sedeža slišala krike, se ni niti enkrat ozrla, je pričala. Dekletovo truplo je nato odvrgel v bližnjo reko. Našli so jo naslednje jutro. »Tako lepa je bila. Tega si ni zaslužila,« je komentirala ob pogledu na fotografijo žrtvinega razbitega obraza.
Devetletne Estelle niso nikoli našli
Povedala je še, da je bilo že samo iskanje žrtev za nekdanjega moža izjemno razburljivo. »Kot partija šaha,« je dodala. »Če me je mož prosil, naj nekaj storim, sem to tudi naredila. Ne po izbiri, šlo je za uboganje njegovih navodil. In tudi on – če je hotel nekaj narediti, je to tudi naredil,« je opisala njuno dinamiko. Obsodili so jo tudi za pomoč pri ugrabitvi in umoru 19-letne Marie-Angele, ki je izginila leta 1988, in domnevno njune najmlajše žrtve, devetletne Estelle, ki naj bi jo leta 2003 ugrabila na poti iz šole. Njunih trupel niso nikoli našli. »Malce sva klepetali. Rekla mi je, da bi šla rada k mami, jaz pa sem jo potolažila, da bo to kmalu,« je pojasnila. Devetletnice odtlej ni videl nihče več. Fournireta so aretirali, ko je ena od ugrabljenih pobegnila iz kombija in šla na policijo. Pet let kasneje je bil zaradi sedmih umorov deklet in mlajših žensk obsojen na dosmrtni zapor, deset let kasneje je priznal, da je ubil 20-letno Parrishevo, Marie-Angele in malo Estelle. Za te zločine mu niso mogli soditi, ker je prehitro umrl.