"Če bi gospod Trump prišel, sem pripravljen iti z njim na fronto," je dejal na varnostni konferenci v Münchnu. "Če se pogovarjamo, kako končati vojno, menim, da moramo pokazati ljudem, ki odločajo, kaj v resnici in ne na Instagramu pomeni resnična vojna," je dejal.
Skoraj dve leti po začetku ruske agresije na Ukrajino se je namreč dolgoročna podpora Zahoda znašla pod vprašajem zaradi zastoja pri potrjevanju novega, 60 milijard dolarjev vrednega paketa v ameriškem kongresu.
Senco dvoma na obete trajne pomoči iz Washingtona meče tudi morebitna vrnitev Trumpa v Belo hišo. Večkrat je namreč kritiziral vojaško podporo ameriške administracije Ukrajini, v času svojega mandata pa je izražal občudovanje ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Trumpu se glede na ankete znova nasmiha republikanska predsedniška kandidatura na novembrskih volitvah.
Putina označil za pošast
Volodimir Zelenski je v današnjem nagovoru obžaloval trenutno pomanjkanje zlasti orožja dolgega dosega in streliva v ukrajinski vojski, kar da pomaga pri napredovanju ruskih sil v agresiji nad Ukrajino. S tem se ruski predsednik Vladimir Putin lažje prilagaja na trenutno intenzivnost vojne, je dejal ukrajinski predsednik.
"Ne sprašujte Ukrajine, kdaj se bo končala vojna. Vprašajte sebe, zakaj jo Putin še vedno lahko vodi," je bil kritičen in zahodne države pozval, naj jim pomagajo poraziti Putina, ki ga je po poročanju britanskega BBC označil za pošat. "Če ne bomo ukrepali zdaj, bo Putinu uspelo naslednja leta spremeniti v katastrofo," je posvaril.
Po podpisu varnostnih dogovorov z Berlinom in Parizom se je z željo, da bi okrepila svoja prizadevanja v pomoči Ukrajini, obrnil tudi na ZDA, kjer je pod vprašajem potrditev temu namenjenih novih sredstev v predstavniškem domu kongresa.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v nagovoru na konferenci menil, da je "pomembno in nujno, da ZDA odločijo o paketu za Ukrajino, ker to pomoč potrebuje". "Zdaj je na ZDA, da izpolnijo, kar so obljubile," je dejal.
Zagovarjal je tudi odločitev vojske, da se umakne iz oblegane Avdijivke na vzhodu države, češ da so s tem rešili življenja vojakov. "Da bi se izognili obkolitvi, smo se odločili, da se umaknemo na druge linije. To ne pomeni umika za več kilometrov ali da je Rusija nekaj zavzela," je zatrdil in dodal, da je zanje najpomembnejša naloga rešiti svoje ljudi.
Več milijard pomoči
Pred njim je udeležence varnostne konference, ki od petka poteka v Münchnu, nagovoril Scholz, ki je države članice EU pozval, naj sledijo Nemčiji v krepitvi pomoči Ukrajini, češ da je to v njihovem lastnem varnostnem interesu. Kot je dejal, je Berlin v tekočem letu pomoč skoraj podvojil na sedem milijard evrov, zaveze za prihodnja leta pa znašajo okrog šest milijard.
Nadaljnjo pomoč Ukrajini je povezal s skrbjo Evrope za svojo varnost. "Mi Evropejci moramo bolje poskrbeti za lastno varnost - zdaj in v prihodnosti," je dejal. Nemška podpora Kijevu je obsežna, predvsem pa dolgoročna, je zatrdil.
"Le če bomo vsi solidarno in dolgoročno dali na razpolago za to potrebna sredstva, bo lahko naša obrambna industrija zanesljivo rasla. In s tem prispevala k naši varnosti," je dejal po poročanju nemše tiskovne agencije dpa.