Vlada je včeraj na dopisni seji sprejela predlog nove interventne zakonodaje, ki znižuje nadomestila ob dolgotrajni bolniški odsotnosti. Nadomestilo, ki ob bolezni znaša 80 odstotkov od osnove, se po 90 dneh ne bo več dvignilo na 90 odstotkov osnove. Ta je odvisna od posameznikove povprečne mesečne plače in nadomestil, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred bolniško odsotnostjo.
Še dlje od Zujfa
Bolniška nadomestila je okrnil že Zujf, ki je začel veljati leta 2012. Odmerni odstotek se je takrat znižal za desetino, a le za prvih 90 koledarskih dni. Pravice se sicer tudi v letih po gospodarski in javnofinančni krizi, ko je bilo denarja za zdravstvo več, pri nadomestilih nikoli niso vrnile na prejšnjo raven. Vse doslej pa je vendarle obveljalo stališče iz obdobja sprejemanja Zujfa, da je treba resno bolne ljudi obvarovati pred slabšanjem finančnega položaja ob dolgotrajni odsotnosti z dela.
Predlog uvaja tudi zgornjo mejo višine nadomestila, ki bo postavljena pri 2,5-kratniku povprečne plače. Delodajalci pa bodo morali v primeru nadomestil »pokriti« 30 in ne več le 20 dni odsotnosti bolnega delavca. Nov interventni paket napoveduje še dosledno vključevanje zdravnikov v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Z uvajanjem obveznega zdravstvenega prispevka pa se ob ukinjanju dopolnilnega zavarovanja širijo okoliščine, v katerih lahko posamezniku v zdravstvu zaradi neplačanih prispevkov začasno »zamrznejo« dostop do nenujnih zdravljenj.
Opozorila o sistemski naravi
Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v četrtek opozoril, da je predlog zakona v določenih delih sistemske narave. »Take spremembe ne bi smele biti sprejete po nujnem postopku in bi morale biti v javni razpravi, potrebno pa bi bilo tudi usklajevanje ključnih deležnikov. Zakonske spremembe se trenutno uveljavljajo brez širšega družbenega konsenza,« je do dogajanja kritična predsednica upravnega odbora Irena Ilešič Čujovič. »Moje osebno mnenje je, da so ti ukrepi nezadostni. Na tak način poskušamo gasiti požar, z nedodelanimi in nezadostno strukturiranimi ukrepi pa ga le še razplamtimo,« je dodala. Ukrepi, ki se slovenskih težav z bolniškimi odsotnostmi lotevajo zgolj z enega konca, po njeni oceni zbujajo vtis varčevanja pri dolgotrajno bolniško odsotnih prebivalcih. Eno od ključnih vprašanj absentizma v Sloveniji je sicer njegova povezava s čakalnimi dobami in z dostopnostjo rehabilitacije, je spomnila.