Tokrat imam v mislih naše zdravstvo, zdravnike s srcem in dušo, ki so vstopili v zdravniški poklic z visoko etično zavestjo in z vedenjem, kakšna je narava zdravniškega poklica, kaj bodo morali sprejeti. V mislih imam zdravnike z odgovornostjo, ki nikoli niso in ne bi izkoristili pacientov za uveljavljanje osebnih koristi. Nasprotno. Trudijo se in žrtvujejo tudi svoj prosti čas in svojega dela ne pogojujejo s plačilom. Veliko je takih zdravnikov, na srečo, ki jih poznam iz pripovedovanja in osebnih izkušenj.
Če samo pomislim na prijatelja, ki je težak krvni bolnik, za katerega so se tako požrtvovalno zavzeli na hematologiji ob vseh mogočih časih, kljub številnim oviram, da je dobil krvni mozeg za presaditev. To, česar je zmožen dr. Zver, kljub svoji osebni hudi bolezni, je vsega spoštovanja vredno. In zgleda! No, seveda nismo vsi enaki, je pa prav, da se po svojih najboljših močeh vsi zavzemamo za skupno dobro in vidimo malo dlje od osebnih koristi, še posebno, če smo si izbrali zdravniški poklic.
Pa še nekaj me močno moti. To, da premalokrat izpostavimo pomembnost zdravniške ekipe, tima. Če te ekipe ne bi delovale, tudi zdravnik kot tak ne bi bil uspešen, ne bi mogel vsega opraviti sam. Kolikokrat pa so sploh omenjene te prepotrebne zdravstvene ekipe, kdo jih vidi, ceni? Situacija s Fidesovo stavko me spominja na kapitana, ki beži s potapljajoče se ladje in se ne zmeni ne za posadko, ne za potnike. Pa je to etično, človeško? Še eno potrdilo več, kako Fides vidi in terja pravice samo za sebe, ne zaveda pa se, da je del celote, sistema, ki zahteva širok spekter medsebojnih pravic, kajti javni zavodi so del javne uprave in s tem tudi podvrženi razdelitvi javnih financ, kot jaz kot navadna občanka to razumem. Ali je izvensistemsko urejanje plač, kot zahteva Fides, potem res legalno in legitimno?
In za konec: močno upam, da nam bo razumevanje življenjskih situacij in posledic zgrešenih dejanj pripomoglo h koraku naprej k človeški zrelosti, boljšemu sodelovanju in počutju v družbi.
Milena Pirnovar, Ljubljana Polje