Tomato Košir se je izoblikoval v univerzalnega oblikovalca celostnih grafičnih podob, izdelal je denimo zadnjo podobo za ministrstvo za kulturo, poskrbel je za številne opreme knjig, publikacij, izmojstril se je v tipografskem oblikovanju in plakatih. V zadnjih desetih letih pa se je še posebej specializiral za vizualno komentiranje tematik, ki jih obravnavajo tiskani mediji in digitalne platforme.
Tomato Košir: Hamas Izrael (Politico)
Njegov nekdanji profesor, oblikovalec in zasl. prof. na ALUO Ranko Novak pravi, da so vizualni komentarji specifična zvrst vizualnih komunikacij, »njihov namen je vizualizirati temo, za katero imajo pisci na razpolago več strani teksta, fotografij in drugih grafičnih elementov. Avtor vizualnega komentarja pa le naslovnico ali stran v časopisu. Za to je potreben sistemski pristop, razumevanje vsebine, širšega konteksta, duhovitost, včasih ironija, samokritičnost in introspekcija, da ne govorimo o vrhunskem obvladovanju metiera grafičnega oblikovanja, fotografije in digitalnih tehnologij.« Arhitekt, grafični oblikovalec in profesor Peter Skalar pa dodaja, da je značilnost Koširjevega oblikovanja »v njegovi izjemni idejni prodornosti ter pomenski jasnosti, realizirani z izjemno domiselnimi znakovnimi kombinacijami in vrhunsko likovno kakovostjo.«
Tomato Košir: Eno smo (We are One)
To potrjujeta zadnja dva zelo odmevna vizualna komentarja - za oktobrsko številko ameriške revije Politico in novembrsko številko Objektiva, skozi katero pronica »krvavi« madež. Odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak ga vidi kot oblikovalca, »ki od naročnika terja diskusijo, izmenjavo stališč o temi, ki naj bi jo ilustriral, preverja uredniško politiko, in ji oporeka, če se mu zdi. A je tudi profesionalec, ki upošteva distinkcijo med njim kot oblikovalcem in naročnikom kot klientom.«
Tomato Košir: Pogorela Notredamska katedrala
Tomato Košir nam je po včerajšnji uradni informaciji o podelitvi nagrade Prešernovega sklada povedal: »Imam en občutek z dolgo brado, in sicer da se v Sloveniji pri posameznikih še vedno goji in medi povprečnost, vrhunsko pa radi relativiziramo z dodanim »ampak«. Na organizacijah smo često priča tako imenovanemu injelititisu oziroma organizacijski paralizi, ko se vodilni raje obdajajo z manj sposobnimi, kot da bi se počutili ogrožene od svojih sodelavcev.« Dejal je še, da je prepričan, »da vsaka nagrada »sliši« precej »ampakov«, pa slednje ni nujno slabo. Vsaka relativizacija kakovostnega sodelovanja še dodatno motivira ljudi, ki se s kakovostjo dela definirajo.«
Tomato Košir: Pravica do spanja (Internazionale)
Kot Zoisov štipendist je diplomiral na Oddelku za oblikovanje ALUO v Ljubljani, kjer mu je akademija za delo v seminarju 3. letnika že podelila »študentsko« Prešernovo nagrado. Je prejemnik tudi številnih mednarodnih nagrad. Doslej je sodeloval na več kot 120 skupinskih razstavah grafičnega oblikovanja doma in po svetu ter svoja dela objavil v več kot tridesetih različnih tujih publikacijah.
Tomato Košir: Food Apocalypse (The Guardian)
