Legenda pravi, da naj bi se pred skoraj 34 leti skozi tedaj na sveže izvrtane Karavanke med Avstrijo in Slovenijo prvi zapeljal turški državljan. In za njim približno 83 milijonov vozil, ki ves čas, neprenehoma zadnja tri desetletja, vozijo skozi predor. Tudi skozi drugo cev nastajajočega predora Karavanke je v minulih dneh bržkone prvi stopil turški državljan. Minuli teden so namreč delavci turškega Cengiza vendarle prebili drugo cev predora Karavanke in se končno združili z Avstrijci.
Pot do današnjega slovesnega predrtja vzhodne cevi Karavanškega predora je bila dolga in polna zapletov pri izbiri izvajalca, ki je povzročila več kot dvoletno zamudo celotnega projekta. Turško podjetje Cengiz je bilo za projekt izbrano decembra 2019, vrtanje pa se je na slovenski strani pričelo leta 2020. Prvih 900 metrov predora so izkopali do 3. junija 2021. Tri mesece kasneje so Avstrijci že sklenili izkop svojega 4042 metra dolgega dela tunela. Tudi Cengiz je izkop zaključil s petmesečno zamudo. Ker je gradnja tunela sovpadla z energetsko krizo, se je za 9 milijonov evrov podražil tudi strošek za davkoplačevalce. Celoten izkop slovenskega dela bo po zadnjem aneksu namreč stal 129,28 milijona evrov.
Preberite še:
- Gradnja druge cevi predora Karavanke: Premagovanje gore, drugič
- Predor Karavanke: pet mesecev zamude in devetmilijonska podražitev
Gradnja vzhodne cevi predora Karavanke je eden pomembnejših infrastrukturnih projektov Družbe za avtoceste (Dars), je dejal predsednik uprave te družbe David Skornšek. Ta gradbeni dosežek in novo simbolično povezovanje Slovenije in Avstrije so danes med drugim slovensko obeležili še predsednik vlade Robert Golob, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, član uprave turškega gradbenega konglomerata Cengiz Asim Cengiz ter koroški deželni glavar Peter Kaiser. Čeprav so delavci dejansko karavanško skalo (drugič) prebili že pred več kot tednom dni, so jo danes za namen slovenskega odprta prebili ponovno.
»Vedno, ko odpiramo nove prometne objekte oziroma dosegamo ključne mejnike pri njihovem dokončanju, lahko rečemo, da gre za pomemben dogodek,« je ob tem dejala ministrica Alenka Bratušek »gradnja druge cevi avtocestnega predora Karavanke je tak primer. Zato sem vesela, da danes uradno obeležujemo preboj druge cevi predora, še precej bolj pa bi bila vesela, če bi se to zgodilo prej,« je omenila ter spomnila na zaplete pri izbiri izvajalca in dvoletno zamudo pri začetku gradnje ter na kasnejše geološke prepreke, ki so se prav tako odrazile v počasnejšem napredku od pričakovanega.
»Danes je poseben dan. Dan, ki ga praznujemo običajno enkrat na 30 let. Zato je prav, da smo danes veseli in ponosni,« je preboj komentiral premier Robert Golob. Ob tem je izpostavil tudi simbolični pomen karavanškega predora. »Ko je bila prva cev karavanškega predora odprta pred skoraj 33 leti, je to sovpadalo z našo osamosvojitvijo. Tako kot smo takrat šli kot država v Evropo in svet, smo preko karavanškega predora šli v svet logistično, s prometom in s povezavo s sosednjimi narodi in državami ter Evropo. Verjamem, da je današnji preboj pomemben in simboličen, ker dokazujemo, da zmoremo. Zmoremo postati, zmoremo graditi in zmoremo se razvijati kot država in družba. Preboj vsakega tunela je poln simbolike. V tunelu je najtemneje. Ko se pojavi žarek upanja na drugi strani, je žarek upanja tudi najsvetlejši. Naj nam bo to vodilo v življenju in potem bo v življenju marsikaj lažjega.«
Nova cev naj bi bila za promet odprta jeseni naslednje leto. Takrat se bodo začela obnovitvena dela v docela dotrajani zahodni cevi. Leta 2029 naj bi promet končno stekel enosmerno po vsaki od cevi. »Sem optimistka po naravi, zato verjamem, da tudi datumi držijo, predvsem pa si želim, da smo iz te zgodbe znali razbrati nauke, da se takšni zapleti, kot so se dogajali ob začetku tega projekta, ne bodo več ponovili,« je še dodala Bratuškova.
