Do Cerkniškega jezera se lahko pripeljete po avtocesti in jo zapustite na Uncu. Po umirjeni vožnji skozi Unec in Rakek smo prispeli v Cerknico, ki se te dni že pripravlja na praznovanje pusta. Zastavice in vreče butalske soli tako že krasijo javno razsvetljavo v središču mesta. Pri tabli proti Dolenjemu jezeru ostro zavijete desno in se po nekaj kilometrih vožnje pripeljete do urejenega parkirišča. Kot smo bili tudi sami opomnjeni, ni vredno preizkušati delovne vneme redarjev, saj ti tako ob praznikih kot ob koncih tedna redno preverjajo plačevanje parkirnine. Parkiranje je za osebne avtomobile prvo uro brezplačno, vsako nadaljnjo uro pa znaša dva evra.
Zasnežena idila
Srečali smo kar nekaj družinic z otroki, ki so bile dobro opremljene s sankami, nekatere tudi drsalkami. Pot od parkirišča so nadaljevale po cesti naprej. Čeprav je promet po cesti omejen le na lokalna vozila, brezskrbno pešačenje le ni pametno. Tu pa tam se namreč pripelje kdo, ki upa, da bo lahko svojega jeklenega konjička parkiral bližje jezeru in brezplačno.
Kljub nizkim temperaturam, v času našega obiska je termometer v avtomobilu pokazal minus osem stopinj Celzija, večje površine jezera vseeno niso bile poledenele. Tanke plasti ledu na posameznih predelih so sicer starejšemu paru, ki je s seboj prinesel drsalke, dopuščale nekaj upanja, da bosta lahko pokrajino parka odkrivala kar po ledu. A zaman, saj je bila ledena površina, kot sta nam potrdila, povsod pretanka.
Zato pa je bilo ravno prav snega, da so lahko otroci izdelovali snežake, se kepali in valjali po zasneženih travnatih površinah. »V informacijskem centru so nam svetovali, da se odpravimo po tematski poti Drvošec. Sicer je dolga štiri kilometre, opremljeni s sankami pa mislim, da jih bomo zmogli prehoditi,« je povedala mama štiričlanske družine, ki je do Cerkniškega jezera prišla iz Radomelj. Sprehajalna pot Drvošec je dobro označena in poteka od požiralnikov Rešeto, konča pa se dobrih 500 metrov pred mostom pred vasjo Otok. Pot, ki večinoma poteka skozi gozd, je polna informacijskih tabel in zanimivih skulptur, tam so med drugim desetmetrski razgledni stolp, opazovalnice za ptice in postaje, kjer so predstavljene različne živali. »Pri opazovalnici za ptice si bomo privoščili topel čaj. Imamo ga s seboj v termovki,« se je pohvalil rdečelični deklič.
Predvsem družinam z otroki svetujemo, da s seboj vzamejo malico in pijačo, saj na poti ni nobene gostinske ponudbe. Zato pa vam bodo ob vrnitvi na parkirišče na terasi gostinskega lokala nasproti informacijskega centra poleg enkratnega razgleda postregli s toplimi napitki, pohvalijo pa se tudi z domačimi zavitki. Zmrznjene otroške noske lahko seveda ogrejete tudi v notranjosti lokala ali pa obiščete informacijski center in poiščete odgovore na vsa vprašanja, ki so se vam porodila med odkrivanjem naravnega parka.