Predsednica nadzornega odbora Darja Štraus je ob tem povedala, da je bil namen nadzora ugotoviti pravilnost izkazanih računovodskih izkazov ter pravilnost in transparentnost poslovanja ZD Velenje. Kot je razvidno iz poročila nadzornega odbora, so ugotovili, da ZD Velenje v večini pregledanih primerov ni spoštoval določb veljavne zakonodaje s področja javnih naročil. Tako so nadzorniki ugotovili hujše kršitve.
Pri oddaji enega od javnih naročil,ZD Velenje ni ravnal v skladu z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, so opozorili. ZD Velenje je preferiral izbor točno določene izvajalke in z njo sklenil pogodbo o svetovanju v vrednosti 18.000 letno, ki jo je sama ponudila. Po mnenju nadzornega odbora je takšno ravnanje tudi v nasprotju z načelom gospodarnosti, saj je bilo naročilo izvedeno tako, da ostali ponudniki niso imeli možnosti sodelovanja.
Nepravilnosti so ugotovili tudi pri najemni pogodbi za prostore na Tomšičevi cesti v Velenju, kjer deluje za center za duševno zdravje odraslih. Nadzorni odbor je ugotovil, da je ZD Velenje januarja 2022 za te prostore s podjetjem M-Živic sklenil 10-letno najemno pogodbo v višini 600.000 evrov, o tem pa ni poročal v letnem poročilu za leto 2022. Nadzorniki so tudi ocenili, da je ZD podjetju, pri katerem najema te prostore, neupravičeno plačeval davek na dodano vrednost, mesečno 883 evrov, kar pomeni, da bi v 10-letnem najemu plačal okoli 100.000 evrov preveč na račun plačanih najemnin.
Nadzorniki ZD Velenje očitajo tudi, da se je v primeru izbora družbe Ragrad, ker je sicer za vsebinsko enaka gradbena dela izvedel naročilo po posameznih manjših sklopih, izognil izvedbi postopka javnega naročila, ki je formalni strožji postopek. Dela, ki jih je pridobil Ragrad, so tako močno presegla mejni znesek 80.000 evrov, saj je bilo skupno opravljenih za nekaj več kot 164.000 evrov gradbenih del.
ZD Velenje je izplačal tudi 60.000 evrov ZD Slovenj Gradec, da je pridobil delavko s področja klinične psihologije. V ta namen je poravnal obveznosti, ki jih je do delavke imel ZD Slovenj Gradec, ker se je obvezala, da bo pri njih zaposlena najmanj do februarja 2027. ZD Velenje je delavki izplačal plačo za 40-urno tedensko obveznost, čeprav je opravila zgolj 32 ur tedensko, navaja poročilo.
Nepravilnosti so se zgodile, ko je ZD Velenje vodil Janko Šteharnik. Ta je lani aprila sicer sporazumno odstopil iz mesta direktorja. Takrat je pojasnil, da je bil odhod posledica razhajanj med njim in velenjskim županom Petrom Dermolom o razvoju in prihodnosti zdravstva v Velenju.
