Od leta 2017 je na čelu nevladne organizacije Treshold, in če se je dotlej ukvarjal predvsem z ljudmi na socialnem robu, problemi, ki jih rešuje s to organizacijo, prizadevajo tako rekoč vse družbene sloje. Treshold pomaga in svetuje ljudem, ki jim grozi, da bodo ostali brez doma. Na Irskem to že dolgo ni več realnost, s katero se soočajo le ljudje z družbenega dna, temveč katastrofalne stanovanjske razmere prizadevajo kar vse po vrsti, predvsem mlade, mlade družine, tujce ne glede na izobrazbo, skratka skoraj vsakogar, ki živi v najemniškem stanovanju. McAfferty pravi, da je danes največje tveganje za brezdomstvo najemniško stanovanje, saj si lastniki stanovanj ob pomanjkanju kakršnih koli zakonskih ureditev, ki bi jih zavezale k poštenim in najemnikom prijaznejšim praksam, lahko privoščijo tako rekoč vse, ne glede na to, da denimo v Dublinu povprečna najemnina za novo enosobno stanovanje znaša kar 2000 evrov. Od leta 2013 so se najemnine v mestu več kot podvojile. Irsko tepe po glavi, da se doslej s stanovanjskim vprašanjem sploh ni kaj dosti ukvarjala in je vse prepuščala prostemu trgu, rezultat pa je, da je kljub rekordni zaposlenosti kar 3700 družin brez strehe nad glavo. Toliko jih ni bilo brez doma niti v obdobju najhujše revščine v 19. stoletju.
Zaščitnik najemnikov
John Marc McAfferty se z ljudmi, ki jim ni najbolje postlano v življenju, ukvarja že vse svoje življenje. Po končanem študiju razvojnih znanosti na univerzi v Dublinu in diplomi iz geografije v Glasgowu se je v različnih nevladnih pa tudi uradnih institucijah bojeval proti revščini in družbeni izključenosti.