KPK je ugotovila, da ravnanje Lebna, ko je junija 2018 določenemu javnemu uslužbencu dvakrat naročil, naj vlogo družbe SHS Aviation o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za Letališče Edvarda Rusjana Maribor pusti pri miru in jo da v predal, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Ugotovitve Komisije je potrdilo tudi Upravno sodišče RS, ki je zavrnilo tožbo zoper ugotovitve.
Komisija je postopek začela na podlagi prijav, ki jih je prejela januarja 2022 in v katerih so bili očitki, da vlada »Kitajcem ni podelila koncesije za upravljanje letališča« in da »naj bi prišlo do ukaza iz vrha ministrstva, da se določenih vlog za javno-zasebno partnerstvo ne sme obravnavati«. Komisija je v postopku pridobila in vpogledala v dokumentacijo, pridobljeno v drugi zadevi, ki jo je vodila v povezavi z razvojem letališča Edvarda Rusjana, ter pridobila dokumentacijo in pojasnila MzI, izvedla pa je tudi razgovor z Juretom Lebnom in pričo.
V postopku so prav tako ugotovili, da je Jure Leben kot takratni državni sekretar na MzI vplival oziroma dal navodila v povezavi z vodenjem konkretnega postopka. Posledica upoštevanja teh navodil pa je kršitev 34. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki javnemu partnerju nalaga, da vlogo o zainteresiranosti za javno-zasebno partnerstvo obravnava in o njej odloči v štirih mesecih od prejema.
»Jure Leben je tako svojo funkcijo uporabil v nasprotju z zakonom ter ni ravnal v skladu s prvim standardom Etičnega kodeksa funkcionarjev v Vladi RS in ministrstvih, saj dana navodila niso bila v okviru in na podlagi zakona, s čimer je kršil integriteto, kot je definirana v 3. točki 4. člena ZIntPK,« so še zapisali. Navodila, naj da javni uslužbenec vlogo v predal, in vztrajanje pri tem – tudi ob izrecnem opozorilu uslužbenca, da je MzI vezan na rok odgovora – so namreč v nasprotju s standardom integritete, kot se pričakuje od funkcionarjev. Komisija je opozorila, da se s takšnimi ravnanji izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa korupcijska tveganja in netransparentno odločanje v zadevah.
Jure Leben je v izjavi za Dnevnik napovedal pritožbo ter dejal, da bo izkoristil vsa pravna sredstva, ki mu jih dopušča nadaljnji postopek, da dokaže, da podrejenemu ni podajal navodila, ki bi bila v nasprotju s slovenskim ali evropskim pravom. Svoj prav bo dokazoval tudi s pomočjo zapisnikov kolegija ministra ter pričami.