Lai Ching Te, javnosti znan tudi kot William Lai, ki ga Kitajska označuje za veliko nevarnost zaradi zagovarjanja neodvisnosti Tajvana, je zmagal na sobotnih predsedniških volitvah s 40 odstotki glasov. Ker imajo na otoku le en krog volitev, to pomeni, da bo 20. maja ustoličen za predsednika. Zamenjal bo predsednico Tsai Ing Wen; doslej je bil podpredsednik. Tako je vladajoča protikitajska Demokratska napredna stranka (DPP) dobila tretji zaporedni predsedniški mandat, kar doslej v Tajvanu ni uspelo še nobeni stranki.
Laijev glavni nasprotnik na predsedniških volitvah Hou Yu Hi iz stranke Kuomintang (KMT), ki se zavzema za dialog s Pekingom in naj bi imel njegovo aktivno podporo, je Laiju čestital za zmago. Dobil je tretjino glasov. Kandidat Ljudske stranke Ko Wen Je, ki naj bi bil prav tako naklonjen zbliževanju s Pekingom, je dobil dobro četrtino glasov.
Nihče nima večine v parlamentu
Vendar je vladajoča DPP na parlamentarnih volitvah, ki so potekale sočasno in na katerih je bila v ospredju vladna gospodarska in socialna politika, izgubila absolutno večino. V 113-članskem parlamentu bo imela 51 sedežev, deset manj kot doslej in šest manj od večine. Opozicijski Kuomintang se je okrepil za 14 sedežev in jih bo imel največ, 52. Ljudska stranka jih bo imela osem. Dva izvoljena poslanca sta neodvisna. To pomeni, da bo Lai veliko težje vladal, Ljudska stranka pa bo jeziček na tehtnici, kar je bil njen cilj.
Pred volitvami, ko so se nadaljevale kitajske provokacije z vojaškimi letali in vojaškimi ladjami, so iz Pekinga pozivali tajvanske volilce, naj se pravilno odločijo. Laija so prikazovali kot nevarnega politika, ki s svojim »separatizmom« izziva vojno. Po objavi rezultatov so sporočili, da te volitve »ne bodo ustavile neizogibne težnje po združitvi s Kitajsko«.
Govornik kitajskega urada za odnose s Tajvanom je po objavi izidov izjavil: »Ostro nasprotujemo separatističnim aktivnostim in tujemu (beri: ameriškemu) vmešavanju.« V teh izjavah in kitajskih kritikah tistih, ki so Lai Cheng Teju čestitali za zmago, med njimi je ameriški državni sekretar Antony Blinken, pravzaprav ni nič novega. Pričakovati pa je tudi, da se bodo nadaljevale napetosti med Tajpejem in Pekingom. Predsednik Xi Jinping je s svojo ostro retoriko na Tajvanu pravzaprav doživel poraz.
Brez sprememb v zunanji politiki
Kontinuiteto je pričakovati tudi v tajvanski zunanji politiki. Po zmagi v soboto zvečer je Lai dejal: »Odločeni smo, da varujemo Tajvan pred neprestanimi grožnjami in ustrahovanjem Kitajske.« Vendar bo tudi nadaljeval »stike in sodelovanje s Kitajsko«. O tem, kako previdno je treba ravnati s Kitajsko, govori dejstvo, da je imel Lai po objavi rezultatov najprej novinarsko konferenco in šele zatem govor zmagovalca pred svojimi privrženci.
Lai je tudi dejal, da Tajvan že ima dejansko neodvisnost, zato ni potrebe, da bi jo razglašali, kar je v nasprotju z njegovimi stališči pred leti, ko je bil neodvisnosti naklonjen še bolj kot poslavljajoča se predsednica Tsai Ing Wen. Lai in DPP tako pristajata na status quo, po katerem je Tajvan formalno del Kitajske; za takšnega ga priznava tudi večina sveta, vključno z ZDA, dejansko pa je od Pekinga politično povsem neodvisen in ima drugačen politični sistem. ZDA tako nimajo uradnih diplomatskih odnosov z otokom od leta 1979, ko so jih navezale s Kitajsko, a od tega leta tudi obstaja zakonska obveznost ameriških predsednikov, da skrbijo za varnost in obrambne zmogljivosti Tajvana.
Občutljiva meja provokacije
Prav vprašanje Tajvana povzroča največ napetosti med ZDA in Kitajsko, sedanjima velikima silama, ki pa sta v zadnjih mesecih nekoliko izboljšali odnose. Ameriški predsednik Joe Biden je po sobotnih tajvanskih volitvah z namenom, da pomiri Kitajsko ob izvolitvi Laija, izjavil: »Ne podpiramo neodvisnosti.« A Biden ne bo zmanjšal ameriške podpore Tajvanu, tako kot Kitajska ne bo zmanjšala vojaškega pritiska na otok.
Vendarle se zaradi težnje po stabilnih odnosih z ZDA in EU, ki sta daleč najpomembnejši gospodarski partnerici Kitajske, Xi Jinping ne bo spuščal v pustolovščino vojaškega napada na Tajvan. Željo po dobrih odnosih z ZDA je jasno pokazal na srečanju z Bidnom novembra lani. Seveda pa Tajpej in Washington ne smeta preveč provocirati Pekinga. Tako je za Tajvan pomembno tudi, kdo bo zmagal na letošnjih ameriških predsedniških volitvah.
