Prebivalci Godešiča, Trate in nekaterih drugih škofjeloških krajevnih skupnosti (KS) si prizadevajo za prilagoditev in zaostritev okoljske zakonodaje. Že dlje časa jih namreč skrbijo nevarni izpusti formaldehida, snovi prve rakotvorne skupine, ki je strupen plin ostrega vonja. Kljub temu da je dokazano škodljiv zdravju ljudi, proizvodnja formaldehida iz leta v leto narašča, snov pa se v industriji uporablja kot vezivo.
»Formaldehid najdemo v izolaciji, pohištvu, talnih oblogah in kozmetičnih izdelkih, prisoten je v izpušnih plinih, tobačnem dimu, v ozračje pa se sprošča tudi med požari in je sestavni del smoga. V organizmu se razgradi v mravljično kislino, ki v večjih koncentracijah povzroči zakisanje krvi in tkiv. Pri hujših zastrupitvah pride do nezavesti v nekaj minutah, v manjših koncentracijah pa snov draži kožo, sluznice in oči,« so na nedavni javni tribuni Zlo formaldehida in fenola, kako do rešitve v prostorih KS Godešič spregovorili predstavniki civilne iniciative (CI) Moja Škofja Loka. Obiskovalcem so v družbi strokovnjakov predstavili vse plati formaldehida, njegove učinke na telo in potrebne ukrepe za zaščito ter spregovorili o sistemu monitoringa v naši državi. Na dogodku so predstavili tudi spletno peticijo, ki je uvod v aktivnosti zbiranja podpisov za vložitev predloga spremembe zakona v državni zbor.
Prepuščeni manipulacijam onesnaževalcev
»Dejstvo je, da onesnaženi zrak povzroča številne bolezni. Učinki škodljivih snovi v zraku se ne seštevajo, ampak se multiplicirajo. Problem je, da podjetje Knauf Insulation ne izpušča v zrak le formaldehida in fenola, ampak še mnogo drugih strupenih snovi: amonijak, fluor, žveplove spojine in dušikove spojine. Skupek vseh teh nevarnih snovi lahko tvori nove spojine, ki so lahko zelo nevarne za človekovo zdravje. Meritev formaldehidov v zraku v Sloveniji ni, zato se spremembe na bolje v našem okolju brez osebnega angažmaja prizadetih občanov ne bodo zgodile,« je jasen Rolando Krajnik iz CI Moja Škofja Loka. Dodal je, da odločevalci namesto v prid interesu občanov odločajo v prid interesov moči, zato je posameznik prepuščen manipulacijam onesnaževalcev, državne institucije pa se skrivajo za predpisi in birokratskimi ovirami.
Po Krajnikovih besedah so v okviru CI v preteklosti velike upe položili v sodelovanje z občino Škofja Loka in skupni nastop proti onesnaževalcem, to usmeritev pa bodo še naprej vzdrževali. »Hkrati si prizadevamo občanom pojasniti pomen aktivnega državljanstva za doseganje sprememb v bivanjskem okolju na bolje. Trenutno smo v fazi iskanja povezav z drugimi lokalnimi skupinami in izvajanja aktivnosti za pripravo zakonskega predloga,« je dejal sogovornik, ki rešitev izziva vidi tudi v pretrganju neposredne finančne vezi med onesnaževalcem in izvajalcem meritev, zato se bodo trudili za ustanovitev sklada, ki bo to omogočal in bo pod nadzorom agencije za okolje.
»Drugo in najpomembnejše je, da dosežemo dosledno izvajanje trajnega monitoringa za vse izpuste snovi prve rakotvorne skupine, brez odpustkov, treba pa bo spremeniti tudi miselnost odločevalcev. Država mora na prvo mesto postaviti dobrobit in zdravje svojih prebivalcev ter se nehati uklanjati kapitalu za vsako ceno,« meni Rolando Krajnik.
