Čeprav smo v začetku minulega tedna lahko spremljali rdeče obarvane delniške indekse, je v drugi polovici tedna med vlagatelji vladalo dobro razpoloženje, cene večine delnic pa so se povišale. Pozitiven vpliv na borzno dogajanje je imela petkova objava ameriškega urada za statistiko dela o aktualnem stanju trga dela. Podatki namreč kažejo, da je ameriško gospodarstvo novembra dodalo 199.000 novih delovnih mest, kar je več od pričakovanj analitikov. Nova delovna mesta so bila v preteklem mesecu ustvarjena predvsem v zdravstvenem sektorju in dejavnosti socialne pomoči (skupaj kar 93.000 novih delovnih mest), precej se je povišalo tudi število delovnih mest v javni upravi, v manjši meri pa je na rast ugodno vplivalo zaposlovanje v gostinstvu in drugih dejavnostih potrošnih storitev (npr. hoteli, zabavišča), v proizvodnji in IT sektorju. Poleg spodbudne rasti zaposlovanja in posledičnega upada stopnje brezposelnosti, ki se je novembra v ZDA znižala s 3,9 na 3,7 odstotka, pa velja omeniti tudi odlično razpoložene potrošnike. Po zadnji raziskavi Univerze v Michiganu se je razpoloženje ameriških potrošnikov bistveno izboljšalo in preseglo vse napovedi, saj se je preliminarna vrednost indeksa potrošniškega razpoloženja v decembru povzpela na 69,4, kar je najvišja vrednost po avgustu. Gospodinjstva v ZDA so namreč v zadnjih tednih zaznala popuščanje inflacijskih pritiskov in pričakujejo, da se bo umirjanje rasti cen proizvodov in storitev nadaljevalo tudi v letu 2024.
Po drugi strani so makroekonomski podatki s stare celine nekoliko manj ugodni. Gospodarstvo evroobmočja se je v tretjem četrtletju leta 2023 nekoliko skrčilo in doseglo 0,1-odstoten padec BDP. Pri tem so najvišji upad zabeležile Irska, Estonija, Finska in Avstrija, medtem ko sta Francija in največje evropsko gospodarstvo, Nemčija, zabeležili enak padec BDP kot celotno evroobmočje (0,1 %). Tečaji evropskih delnic so kljub temu sledili splošnemu optimizmu na borznem parketu – tako sta splošni evropski indeks (Stoxx 600) in nemški indeks (DAX) dosegla rekordne vrednosti.
Kljub petkovi rasti cene je nafta zabeležila že sedmi zaporedni teden padajočih cen, kar je predvsem posledica rekordne proizvodnje v ZDA in vse nižjega povpraševanja s Kitajske. Več članic in zaveznic OPEC, med njimi Rusija, je zato napovedalo zmanjšanje proizvodnje za 2,2 milijona sodčkov na dan v prvem četrtletju leta 2024 s ciljem dviga cen. Cena nafte je letos upadla za 11,6 %, samo v preteklem tednu pa za 2,7 %, merjeno v evrih.
Potem ko so v zadnjem obdobju rastoče cene obveznic delno narekovale in delno sledile pozitivnemu trendu delnic, se je zdaj vzorec prekinil. Cene obveznic so se namreč znižale, kar je povišalo zahtevano stopnjo donosnosti ameriške 10-letne obveznice na 4,23 %, 2-letne pa na 4,72 %. V naslednjih dneh bodo vlagatelji z zanimanjem spremljali zadnji letošnji zasedanji centralnih bank (Fed in ECB), na katerih se sicer po mnenju večine analitikov še ne obetajo spremembe obrestnih mer. Na razpoloženje med vlagatelji bodo dodatno vplivale tudi makroekonomske objave, med katerimi bo ključna objava o novembrski stopnji inflacije v ZDA.