Iz njunih in številnih podobnih kritičnih razmislekov se mi vsiljuje misel, da se vsi (ne)zavedno ognejo bistvu svoje kritike: navijajo ali jadikujejo za pametno/nim diktatorko/jem. Vem, takšno razmišljanje je danes »strogo prepovedano«, saj vendar prisegamo na demokracijo. Ki jo bogato »daruje« zahod z Ameriko na čelu. In dokler bo tako, ni upati na kakšno bognedaj bolj pametno in posledično učinkovito politiko. Kako bi nas pa potem »ozaveščali« o sodobnem notranjem in mednarodnem razvoju?

Naj si dovolim samo nekatere primerjave. Z Avstroogrsko: dve leti za izgradnjo železnice Divača–Trst, uvedba krompirja … Mi pa že več kot dvajset let gradimo drugi tir in ga bomo še nekaj časa. Nerazvita Jugoslavija je leta 1946 je brez mehanizacije z mladinskimi brigadami zgradila 88 km proge Brčko–Banovići v sedmih (7) mesecih, skupaj s pripravami! Ja, kako je to mogoče? Začetni navdušujoč zagon in pametno vodstvo (brez sodobne demokracije)! Dandanes o čem podobnem lahko samo sanjamo. Neki pameten človek je razvozlal našo sodobno mantro »vsak ima pravico« takole: »Kjer imajo vsi pravico, je nima nihče.« In mi se prepiramo v nedogled – in, jasno, škodimo sami sebi. Nekdo je bil sila prebrisan, da nas je prepričal v uzakonitev stalnega prepira. Opozicija ima vodstvo nekaterih parlamentarnih odborov in možnost poljubnega števila referendumov – in pat pozicija je zagotovljena, uzakonjena. Potem je tu še plaha ptica – vlada! Ki se ozira na vse in vsakogar in skuša vsakomur ugoditi. Ja, je tako težko razumeti, da se vsem in vsemu ne da ugoditi? Zdravnikom pa sploh najtežje, praktično nemogoče. Zato pa imamo izraženo večinsko voljo prebivalstva, v trenutno izvoljeni vladi, ki pa je to voljo dolžna izvajati. No, za to našo levosredinsko se mi zdi, da ji manjka osnovna količina razumnega poguma, poudarjam razumnega. Ali, če že pameti primanjkuje, pa, kot pravi stara ljudska modrost: Boljša je slaba komanda kot pa nobena.

In še enkrat: vsem ne morete niti ne smete ugoditi. Absolutno morate delovati bolj odločno! V nasprotnem vas pri tej mevžasti drži tako ali tako čaka – za nas in za vas – neprijetna resnica: padec vlade.

Herman Graber, Ljubljana