Naj parafraziram znano radijsko oddajo, »čakajoč svojega Godota sedim v avli in razmišljam«. Gledam Fidesov plakat z njihovimi štirimi stavkovnimi zahtevami: izpolnitev stavkovnega sporazuma, plačna reforma, ukinitev obremenitev iz interventne zakonodaje in reševanje kadrovskega pomanjkanja (proti zapiranju ambulant). Ob malo boljšem poznavanju zakonodaje se nato posameznik vpraša, proti komu ali čemu Fides dejansko stavka.
Ni mi znana vsebina stavkovnega sporazuma iz lanskega leta. Upravičeno pa domnevam, da gre za plače, ker je pač večina stavk zaradi plač in upoštevajoč, da našemu premierju besede rahlo prehitevajo misli. Priznam, da ne bi imel nič proti, če bi žena vsak mesec domov prinesla kakšno plačo predsednika uprave v višini 20.000 ali 25.000 evrov. Zavedam se, da smo v EU in da obstajajo javnofinančne omejitve. Res velja, da so pogodbe zato, da se izvršijo. Ampak nobena pravica ni neomejena. Študent prava se zelo zgodaj seznani tudi s klavzulo spremenjenih okoliščin, ki vpliva na sklenjene pogodbe.
Vprašanje je, koliko je stavka legalna in legitimna
Z vidika Fidesa je njegova stavkovna zahteva po izvensistemskem urejanju plač zdravnikov in zobozdravnikov lahko skladna s pričakovanjem članstva. Vprašanje pa je, koliko je legalna in legitimna. Zavedati se je treba, da so javni zavodi del javne uprave. In s tem seveda delijo tudi usodo javnih financ. Če iz razpoložljivih javnih financ krijemo delovanje države nečlanice EU ali nabavo streliva nečlanice EU, potem bo za toliko zmanjšana tudi možnost domače porabe. Iz obeh stavkovnih točk lahko zaključimo zgolj zahtevo Fidesa po spremembi zakonodaje, in ne stavkovno zahtevo v zvezi z izvajanjem delovnopravne zakonodaje (kar pa je razlog za stavko).
Tretja stavkovna zahteva se nanaša na zmanjševanje obremenitev na splošno in ne zgolj iz naslova interventne zakonodaje – upoštevajoč zaostrovanje stavke z umikom soglasij k nadurnemu delu. Za širši krog bralcev – javni zavodi so zavezani k izdelavi kadrovskih načrtov, ki so podlaga za sistemizacijo in finančni načrt. Kadrovski načrt se izdeluje glede na kadrovske potrebe. Če so zaposleni iz svojih osebnih razlogov pripravljeni delati več kot 48 ur na teden, potem ni potrebe po novih zaposlitvah. Po zakonu že doslej noben zdravnik ni bil dolžan delati povprečno več kot 48 ur na teden.
Fides s stavko pospešuje tisto, proti čemur naj bi se boril
O vseh obremenitvah odločajo sveti zavodov, kjer imajo svoje predstavnike tudi zaposleni zdravniki. Doslej še ni bilo primera, da bi bilo v svetu nasprotovanje zaradi premajhnega števila zaposlenih ali prevelikega obsega dela. Kolikor mi je znano, Fides doslej tudi ni zahteval razrešitve takšnih predstavnikov v svetih zavodov. Očitno se člani sindikata ne strinjajo sami s seboj. Na ravni zavodov tiho potrjujejo, na ravni države pa temu nasprotujejo. Dana stavkovna zahteva se nanaša na organizacijska vprašanja na ravni zavodov in koncesionarjev. Sindikat mora dati mnenje k vsem spremembam internih delovnopravnih aktov, ki vplivajo na obveznosti in pravice zaposlenih. Razumljivo je, da je za Fides lažje zagnati stavko kot pa se ukvarjati z akti in ukrepi v vsakem posameznem javnem zavodu. Tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima določene pristojnosti in pravice, ki jih raje modro zamolči.
Zadnja stavkovna točka se nanaša na prenehanje zapiranja ambulant zaradi pomanjkanja kadra. Zopet ena od zahtev, ki ni delovnopravna. Gre za problem starajoče se in dolgožive družbe. Naj Fides začne stavkati pred srednjimi šolami in fakultetami, ker mlajše generacije nočejo več imeti otrok. Očitno so v tem delu zdravstvene vzgoje popolnoma zatajili. V tej zahtevi bo stavka Fidesa očitno imela določene družbenokoristne rezultate. Še kakšne tri mesece vztrajanja pri stavki in prišlo bo do racionalizacije zdravstvene mreže. Gorenjskim županom se ne bo več treba kregati, kje bo regijska bolnišnica, ker bo zaradi pomanjkanja kadra še obstoječa zaprla vrata. In potem bo zanimivo gledati dnevne migracije zdravstvenega kadra v nove regijske zdravstvene centre. Združevanje posameznih organizacijskih enot bo praktični preizkus racionalizacije javne zdravstvene mreže. Fides torej s stavko še pospešuje tisto, proti čemur naj bi se z njo boril. Pomanjkanje kadra v javnem zdravstvu pa še umetno povečuje delo taistega kadra v čistem zasebništvu, o katerem pa se Fides namerno noče izreči – saj gre za njihove člane, javno-zasebne delavce. Ni sicer lepo …
Ob vsem naštetem je naslovno vprašanje upravičeno in aktualno.
