Bruto življenje nastopi v trenutku, ko plavalček zmaga med milijoni sebi podobnih in prodre v zanj nepredstavljivo veliko sonce. Bruto življenje ugasne v trenutku, ko se na monitorju razpotegne bela črta in reče piii. Pač z nekaj različicami na začetku ali koncu, a to ni bistveno. Ključno je, da je lahko neto različica življenja v primerjavi s svojo veliko sestro po trajanju sila uborna.
Kako je biti v telesu polkilogramskega človečka, najbrž ne ve nihče razen njega, ki je bil ob prihodu iz materinega telesa za namene medicinskih rekordov nemudoma pospravljen v prozorno konzervo in priklopljen na vse, na kar se ga je v času njegovega rojstva priklopiti dalo. Kako je biti v njegovem telesu in njegovem umu, ne bo vedel niti sam. Ker bo bodisi umrl (piii) bodisi živel težko prizadet, v nekaj statistično pomembnih primerih pa sčasoma ujel zdrave vrstnike ter bosta njegova telo in um morebitne grozovite spomine prekrila z iluzijo srečnega otroštva.
Kako je biti v telesu in umu ugašajočega človeka, ki že na tem svetu trpi peklenske muke, vedo mnogi. Ker sta to telo in ta um njihova in muke prav tako. Za nekatere vemo vsi, za druge le najbližji. Vsem ugašajočim je skupno, da je njihovo neto življenje pretežno končano, bruto pa še kar traja. Pri marsikom traja v nedogled. Medicina podira rekorde na začetku in še bolj na koncu bruto življenja. Na obeh krajiščih daljice se sprenevedavo citira hipokratova zaprisega in spreminja mikročlovečke in zombi starce v mučenike. Vse za medicinske hektarske donose, vse za slavo in čast domnevni človeški zmagi nad smrtjo.
Ni prav. Ni prav. Človek ima pravico do človeškega življenja. Bruto, ne neto. In smrt je naravni sklep življenja. Glorifikacija brezkrajnega trpljenja za vsako ceno je trgovski konstrukt, ki nima ničesar skupnega z Bogom ali bogovi poljubne vere. Na veliko se trguje z rojstvi, smrtmi in trpljenjem. V imenu znanosti, verske pripadnosti, plemenitosti, čiste vesti. Sram naj nas bo. Človek je najbolj nehumano bitje na planetu.
Vsako iskreno sporočilo o smrti je treba vzeti smrtno zares. Če gre za suhoparen pravilnik o evtanazijski dejavnosti, ki nam je prišel v roke kot kak kumranski rokopis iz prihodnosti, toliko bolj. Piii.
Marta Zabret
Besedilo je avtoričina poslanica ob futurističnem projektu Pravilnik o Euthanasiumu arhitekta Tomaža Schlegla.