Največja hrvaška stranka HDZ bo, sodeč po zadnjih raziskavah javnega mnenja, objavljenih na državni televiziji HRT, ki so jih izvedli v vsaki izmed desetih volilnih enot, relativna zmagovalka parlamentarnih volitev prihodnjo sredo. Vprašanje je zgolj, koliko poslanskih mandatov bo na koncu dobila oziroma koliko ji jih bo zmanjkalo do absolutne večine 76 sedežev v 151-članskem saboru.
HTV je sinoči objavila končne rezultate podrobne raziskave po volilnih enotah za skupno 140 sedežev v saboru, torej brez enajstih, ki jih volijo manjšine in diaspora. HDZ je dobila 60 poslancev, šest manj kot na zadnjih volitvah. Glavna opozicijska SDP, katere sporni neuradni kandidat za premierja je predsednik države Zoran Milanović, je dobila 44 poslancev, tri več kot leta 2020. Potem pa so se zvrstili Domovinsko gibanje (14), Most (9), Zmoremo (9), IDS (2), Fokus (1) in Matija Posavec (1).
Možna tudi razveljavitev volitev
Dosedanje opozicijske stranke med predvolilno kampanjo druga za drugo poudarjajo, da ne nameravajo podpreti še ene vlade, ki jo bosta vodila HDZ in premier Andrej Plenković, a pri tem niso vse prepričljive. Razpoke je videti predvsem znotraj skrajno desnega Domovinskega gibanja, v katerem bi nekateri lahko našli skupni jezik s HDZ, če ta ne bi več oblikovala vlade z največjo stranko srbske manjšine na Hrvaškem SDSS. Po drugi strani bi nekateri iz vodstva stranke rajši bili v vladi, če bi jo oblikoval Milanović, ki piha na desnopopulistično suverenistično dušo.
Milanovića bo vsekakor podprla SDP, ki bi glede na napovedi za parlamentarno večino potrebovala široko koalicijo od levice do skrajne desnice, ki pa bi zelo težko delovala zaradi ideoloških razlik. K enotnosti vseh, ki so proti HDZ, je Milanović javno že pozval, včeraj pa omenil tudi nekaj oseb, ki jih vidi kot mogoče ministre v svoji vladi, predvsem iz vrst generalov za položaj ministrov za obrambo in za veterane, ter iz vrst SDP za položaj ministrov za finance in za gospodarstvo.
Na Hrvaškem so sicer vedno mogoča najbolj neverjetna presenečenja na volitvah in pri povolilnem sodelovanju. Ne bi bilo prvič, če bi stranke iz levosredinske predvolilne koalicije na koncu ponudile roko HDZ, da bi posamezniki poskrbeli zase in sodelovali v vladi. Ne gre pa pozabiti niti na opozorilo ustavnega sodišča, da lahko razveljavi izide parlamentarnih volitev, če oceni, da ni bilo vse v skladu z ustavo, pri čemer je merilo predvsem na Milanovićev angažma s položaja predsednika države. To se sicer razume kot možnost le v primeru, da bi HDZ izgubila volitve.
Brez predvolilnih soočenj
V preteklosti predvolilne javnomnenjske raziskave sicer niso bile povsem zanesljive in jih je treba razumeti bolj kot trend rasti ali padca priljubljenosti posamezne politične opcije, saj so mogoče velike statistične napake zaradi vzorca anketiranih. Pogosto se je pokazalo, da volilci desno od sredine zavračajo sodelovanje v anketah in da je v njih visok delež neopredeljenih. Prav tako pomembno vlogo igra d'Hondtov način preračunavanja glasov v mandate, ki daje prednost najmočnejšim strankam, medtem ko morajo manjše v posamezni volilni enoti preskočiti petodstotni volilni prag, da bi dobile vsaj enega poslanca. Nacionalne manjšine imajo pravico do osmih poslanskih stolčkov, Hrvati zunaj domovine do treh. Manjšinski poslanci sicer praviloma podpirajo vlado, v diaspori pa srce večine bije za HDZ, kot je to denimo v BiH.
Na priljubljenost strank in posameznih kandidatov pa očitno ne bodo vplivala predvolilna soočenja, saj jih ne bo. Milanović na njih ne sme nastopiti, saj je ustavno sodišče prepovedalo njegovo udeležbo na parlamentarnih volitvah, ker je predsednik države in bi moral biti kot tak strankarsko nevtralen, z drugimi pa Plenković ne namerava razpravljati, ker niso na njegovi ravni.
