»Grozni časi bodo vse leto, to morate vedeti,« je ljubljanski župan lani napovedal promet po novem letu. Posebej težko bo od četrtka do sobote, ko bo zaradi prenove železniškega nadvoza na Dunajski cesti veljala popolna zapora cestišča za vse vrste prometa. »Predvsem računam na strpnost in pozivam vse voznike, tako meščane kot tiste, ki prihajajo v Ljubljano, da pot načrtujejo ali z manj avtomobili – se pravi, da gre v isti avto več ljudi – ali se izogibajo temu delu,« je župan Zoran Janković pozval voznike. Dodal je še, da moramo v prihajajoč prometni kaos poleg zasebnega in javnega prometa všteti tudi številne tovornjake, ki bodo z gradbišča in do njega vozili material ter drugo opremo. Promet bodo v času del pomagali urejati policisti in mestni redarji, vozniki pa so pozvani k solidarnosti in strpnosti.
Ureditev nadvoza je ena najbolj zahtevnih faz v sklopu gradnje novega Potniškega centra. Promet bo sicer oviran še naslednjih šest mesecev. »Življenje in vožnja bosta na tem območju prihodnje leto močno otežena, vendar sem prepričana, da smo skupaj vse pripravili tako, da bo stvar tekla kar najmanj boleče,« pa je prometno perspektivo vzhodnega dela Ljubljane komentirala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Za javni prevoz, vključno z železnico, je urejen obvoz, uganka pa je, kako se bo prilagodil zasebni promet. Župan je napovedal, da bo potovalni čas v času zapore podvojen. »Moja napoved je – in upam, da ne bo držala – da bo praktično ves dan špica. To, kar poznamo iz jutranje in popoldanske konice, bo zdaj trajalo ves dan. Poleg strpnosti priporočam, da vozniki upoštevajo obvozne poti.«
Preberite še: Po novem letu prestolnico čaka huda preizkušnja
Prva faza: 4.–7. januar
Popolna zapora za ves promet, vključno s pešci in kolesarji bo trajala do 7. januarja, v tem času pa bo obvoz urejen prek Celovške, Drenikove, Samove in Tivolske ceste ter v obratni smeri. Pešci bodo preusmerjeni prek železniškega podhoda.
Druga faza: 8. januar – 21. februar
V drugi fazi bosta urejena dva vozna pasova v smeri sever in dva v smeri jug. Ostala bo polna zapora obeh pločnikov, s tem da bodo na zahodni strani vzpostavili koridor za pešce in kolesarje s panelno ograjo. Ta faza bo predvidoma trajala do 21. februarja. Avtobusli LPP bodo vozili po običajnih trasah.
Tretja faza: 22. februar – 30. marec
V naslednji fazi, predvidoma do konca marca, bodo odprli še dva dodatna pasova, tako da bosta ostala popolnoma zaprta pločnika, trije vozni pasovi po Dunajski cesti pa bodo prevozni. Pešci in kolesarji bodo na vozišču (zahodna stran); avtobusi LPP bodo vozili po običajnih trasah.
Od aprila do 26. junija bodo ostale še delne zapore pločnikov.
Po tem datumu se bodo vse zapore ponovile zaradi izvedbe del na severni strani nadvoza.
Dolgi obvozi linij LPP
Avtobusi več linij LPP bodo morali zaradi del opravljati dolge obvoze, kar bo neizogibno precej podaljšalo potovalni čas. Avtobusi na linijah 6, 7, 7L, 8, 11, 13, 14, 19B, 19I, 20 in 20Z bodo med 4. in 7. januarjem morali na obvoz okoli glavne železniške postaje. Obvoz po Trgu Osvobodilne fronte, Masarykovi, Šmartinski in Vilharjevi cesti bo dolg 2,5 kilometra.
Preberite še: Med gradnjo nadvoza bo trpel javni promet
Avtobusi na linijah 3G, 6B, 11B, 12 in 12D bodo omenjene štiri dni v januarju 2024 vozili po skrajšanih trasah, in sicer le do postajališča Kolodvor, kjer bodo imeli začasno končno postajališče. To pomeni, da na teh petih linijah avtobusi med 4. in 7. januarjem ne bodo vozili po Dunajski, Vilharjevi, Železni in Linhartovi cesti.
Posebna avtobusna linija do kolodvora
Po besedah generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa je viadukt čez Dunajsko cesto »verjetno največja ovira v celotnem projektu« gradnje Potniškega centra Ljubljana. Da bi promet v času del čim bolj racionalizirali, so železnice že decembra spremenile prometni režim.
Vsem potnikom, ki bodo morali vstopiti ali izstopiti na postajališču Ljubljana Šiška, bodo Slovenske železnice skupaj z Ljubljanskim potniškim prometom zagotovile začasno avtobusno povezavo z glavno železniško postajo. Ta bo prav prišla predvsem potnikom, ki bi morali na glavni železniški postaji presedati med različnimi progami.
»Življenje na tem območju bo močno oteženo«
Pristojni so prometno ureditev v času gradnje predstavili konec novembra. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je dejala, da se začetka gradnje veselijo, so pa hkrati zaskrbljeni, saj se zavedajo, da prinaša ogromno obremenitev za vse.
»Življenje in vožnja bosta na tem območju prihodnje leto močno otežena, ampak sem prepričana, da smo skupaj vse pripravili tako, da bo stvar tekla najmanj boleče, kar se da,« je dejala na novembrski novinarski konferenci.
Preberite še: Komentar: Mesto kot prometna kloaka
Ljubljanski župan Zoran Janković v času prometnih zapor računa na dobro sodelovanje redarstva in policije pri zagotavljanju pretočnosti prometa. »Predvsem pa računam na strpnost in pozivam vse voznike, tako meščane kot tiste, ki prihajajo v Ljubljano, da pot načrtujejo ali z manj avtomobili, se pravi, da gre več ljudi v isti avto, ali pa se izogibajo temu delu,« je pozval novembra.
Znova bodo pristojni o prometnem režimu v času del spregovorili na redni tedenski županovi novinarski konferenci, ki bo tokrat v sredo.
Peš hoja je rešitev, a pri Ljubljančanih ni prav priljubljena
O tem, kakšne so prometne alternative med zaporo Dunajske ceste oziroma kako bi lahko promet preusmerili v druge oblike mikromobilnosti, smo se pogovarjali z Andrejem Brglezom, prometnim strokovnjakom.
»Da bo zapora Dunajske ceste postala za nekaj časa nova ljubljanska prometna superbolečina, je jasno že vse od objave direkcije za infrastrukturo v začetku leta 2022, v kateri so napovedali obsežno prenovo železniškega nadvoza nad Dunajsko cesto. Ne vem, ali je lahko vsem tistim, ki se bodo v začetku prihodnjega leta na tem mestu zataknili za še daljši potovalni čas kot sicer, v kakšno olajšanje, ampak prav je, da se vsi zavedamo, da gre za poseg, ki se ga moramo veseliti. Da bo namesto obstoječih štirih na tem mestu po novem šest tirov, je med drugim nujen poseg tudi za to, da se lahko v prihodnje izboljša železniška krajevna mobilnost. Tej že desetletja pripisujemo velik mobilnostni potencial, ki pa ga brez posega v obstoječo infrastrukturo ne moremo ustrezno izpolniti. Pri tem infrastrukturnem projektu pa smo lahko vzporedno opazovali še en pomemben pripravljalni komunikacijski manever, s katerim se poskuša prihajajočo nejevoljo in graje že predhodno nasloviti in do neke mere omiliti. MOL namreč prek različnih komunikacijskih poti in na različne načine javnost že lep čas seznanja s prihajajočim kaosom. Verjetno je bolje tako. Pravilo 'če ti povemo, da bo bolelo, potem bo manj bolelo' sicer ne drži, a daje priložnost za to, da se ljudje pripravimo, izvajalcem pa da možnost, da rečejo, saj smo vam povedali, da bo tako,« je povedal Andrej Brglez, prometni strokovnjak.
Ker bodo poseg izvedli pozimi, bo preusmerjanje v druge oblike mikromobilnosti bistveno manj uspešno, kot bi bilo v poletnem ali poletnem počitniškem času. »Sam bistveno bolj računam na neverjetno iznajdljivost velikega odstotka voznikov, ki posvetijo temu veliko miselnih naporov in posežejo po neverjetni iznajdljivosti in kreativnosti pri iskanju alternativnih poti. Pri tem žal pogosto kršijo prometne predpise. Policija to dobro ve in upam, da bo vsaj v začetku povečala prisotnost in nadzor,« dodaja Brglez. Zaradi nizkih temperatur ne gre pričakovati, da se bodo ljudje odločali za (električna) kolesa in (električne) skiroje. »Nizke temperature so veliko večji problem za kolesarja kot pa za baterijo. Je že res, da v kolesarsko močnih nacijah velja pravilo, da za kolesarjenje ni slabega vremena, ampak so zgolj slaba oblačila, a vendarle ne gre samo za udobje kolesarjenja. V takih razmerah se zelo poveča tudi nevarnost zdrsov, padcev in trkov pri zaviranjih,« dodaja raziskovalec mobilnosti.
Kot alternativa se sama od sebe ponuja peš hoja, a ta pri Ljubljančanih, z izjemo hoje po mestnem središču, ni pretirano priljubljena. Tega se zaveda tudi Brglez, ki pravi: »Ne verjamem, da se bo število pešcev znatno povečalo, saj zimski čas tudi za službena mestna pešačenja ni najbolj privlačen. Nekaj drugega bi bilo dobro narediti pred tem posegom, to pa je, da bi se dalo iz poznavanja dnevnega toka skozi to mestno ožino ugotoviti, kdaj in še zlasti kam, na katere konce mesta, gre ob določenem času največ prometnega toka. To bi omogočilo, da se podjetja in druge ustanove, ki jih tam obiskujejo ljudje z vozili, nagovori in vključi v projekt čim boljšega menedžmenta prometa. Od premikanja prihodov in odhodov v službo tudi ne moremo pričakovati čudežev, a v takih primerih je treba narediti vse, kar lahko, da potem skupek ukrepov da najboljši rezultat. Ni pa v tem primeru še nič zamujeno, podjetja in državne ustanove iz tega okoliša, katerih zaposleni bodo s to prometno situacijo najbolj podaljšali pot na delo in z njega, lahko delujejo tudi proaktivno in zaposlenim sami ponudijo drugačne ure prihoda in druge rešitve, ki bodo v pomoč zaposlenim, da bodo prišli na delo in z njega hitreje in z manj stresa.«
