Nova slovenska veleposlanica v Rusiji Darja Bavdaž Kuret je v ponedeljek v Kremlju predala akreditivna pisma ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, skupaj z novimi veleposlaniki še 20 drugih držav, med drugim Nemčije in Velike Britanije. Putin je nagovoril vse nove veleposlanike hkrati, sicer z nekaj deset metrov razdalje zaradi protikovidnih ukrepov, in jim zaželel uspešno delo v zahtevnih razmerah in času, v katerem po njegovih besedah nastaja nova multipolarna svetovna ureditev. Potem je nekaj besed namenil vsaki državi posebej.
O Sloveniji je dejal, da mu je žal, ker med državama ni dialoga, da pa ga je Rusija pripravljena obnoviti, če bo takšna želja na obeh straneh. »Rusija in Slovenija sta v treh desetletjih zgradili uspešne diplomatske odnose. Vzpostavili smo tesno trgovinsko in gospodarsko sodelovanje, kot tudi široke kulturne in medčloveške stike. Raven vzajemnih simpatij ljudstev obeh držav simbolizira vsakoletni dan rusko-slovenskega prijateljstva,« je povedal Putin in dodal, da je zdaj dvostranski dialog ustavljen. »To obžalujemo, a smo se pripravljeni, če enaka pripravljenost obstaja tudi na slovenski strani, vrniti k vzajemno koristnemu sodelovanju in ga celo še okrepiti,« je po poročanju agencije Itar-Tass še dejal Putin.
Za Slovenijo nič drugače
Zunanja ministrica Tanja Fajon je to Putinovo pripravljenost na normalizacijo odnosov na kratko komentirala ob srečanju z nemško kolegico Annaleno Baerbock. »Nič se ne spreminja,« je povedala in pojasnila, da ima Slovenija še naprej zelo omejene stike z ruskimi predstavniki tudi zaradi zmanjšanega števila osebja na slovenskem veleposlaništvu v Rusiji. »Želimo zaustaviti vojno. Ukrajino bomo podpirali, dokler bo potrebno,« je dodala ministrica.
Odnosi med državama so krenili strmo navzdol po ruskem napadu na Ukrajino, ko je Slovenija obsodila dejanja Moskve in podprla Kijev, Ukrajini nudila pomoč in se pridružila sankcijam proti Rusiji. Lani je Rusija dodala Slovenijo na seznam neprijateljskih držav, kjer je večina evropskih držav in ZDA, ki podpirajo Ukrajino, je pa jasno, da med članicami EU ali Nata išče še kakšno bolj naklonjeno državo, kakršna je Madžarska.
Pot v državi, v kateri ne seže roka ICC
Putin bo sicer danes v tujini, in sicer na obisku v Združenih arabskih emiratih in Savdski Arabiji. Tam ga ne more doseči tiralica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ker ne ena ne druga država ni pristopila k rimskemu statutu sodišča. Ni jasno, ali se bo morda oglasil na podnebnem vrhu COP28, ki poteka v Dubaju, je pa glavni namen njegove poti pogovor o naftni politiki članic skupine OPEC, ki zmanjšujejo črpanje, da bi dosegle zvišanje cen. Tema bo tudi bližnjevzhodna kriza. Putin sicer zadnje čase manj potuje v tujino, tudi zaradi tiralice ICC.