Članice Varnostnega sveta ZN se že od ponedeljka naprej pogajajo o besedilu zadnjega predloga resolucije za zaustavitev spopadov med Izraelom in Hamasom v Gazi, ki so ga pripravili Združeni arabski emirati. Glavna ovira za potrditev so ZDA, ki v Varnostnem svetu zagovarjajo interese Izraela.
Uvodni predlog je zahteval takojšnjo trajno prekinitev spopadov, vendar so ZDA temu nasprotovale, ker Izrael zavrača konec vojne dokler ne uniči Hamasa. ZDA so bile tudi proti zahtevi po premirju in zadnji predlog naj bi zahteval le nujno prekinitev sovražnosti za dostavo humanitarne pomoči prebivalcem Gaze.
Nato so se začeli prepirati okrog izvedbe dostave pomoči, pri čemer Izrael zahteva, da ima popoln nadzor nad tem kar prihaja v Gazo. Predlagatelji resolucije želijo mehanizem za nadzor pomoči, ki bi bil pod pristojnostjo ZN. Na koncu naj bi se zmenili, da bo za nadzor skrbel posebni koordinator ZN v sodelovanju z obema stranema v spopadu.
Zadnji predlog resolucije naj bi pozival le k nujnim korakom za takojšnjo neovirano dostavo humanitarne pomoči in za ustvarjanje pogojev za trajno prekinitev sovražnosti. Izpušča pa obsodbo kršitev mednarodnega prava in napade na civiliste. Ta formulacija naj bi bila sprejemljiva za ZDA in veleposlanica Linda Thomas Greenfield je to tudi povedala novinarjem v četrtek zvečer po koncu pogajanj.
Medtem, ko se diplomati pogajajo, pa Svetovni program za prehrano ZN (WFP) opozarja, da sedaj vsem prebivalcem Gaze grozi stradanje.
Hamas pred prekinitvijo spopadov ne namerava izpustiti talcev
Skrajno palestinsko gibanje Hamas je v četrtek sporočilo, da zajetih talcev ne namerava izpustiti, dokler ne bo Izrael pristal na popolno ustavitev spopadov na območju Gaze. Vojaško krilo gibanja pa je opozorilo, da je izraelski cilj uničenja Hamasa obsojen na propad in da nadaljevanje izraelske ofenzive talcev ne bo pripeljalo domov.
Vodja Hamasa Ismail Hanija je v sredo v Kairu razpravljal o morebitni novi prekinitvi ognja in okrepitvi dobave humanitarne pomoči v Gazo. Pogajanja doslej še niso privedla do dogovora z Izraelom, saj se Hamas s kratkotrajno prekinitvijo spopadov ne strinja.
»Palestinska nacionalna odločitev je, da ni mogoče govoriti o izmenjavi ujetnikov pred popolno ustavitvijo agresije,« je v četrtek poudaril Hamas. Izjava palestinskega gibanja je tako izraelsko vlado postavila v zelo težaven položaj. V luči tega je ta sporočila, da najboljši način za reševanje talcev ostaja nadaljevanje vojaškega pritiska na Hamas, poroča britanski BBC.
Vojaško krilo Hamasa, brigade Ezedin al Kasam, je medtem v četrtek opozorilo, da je izraelski cilj uničenja Hamasa obsojen na propad. Dodalo je, da nadaljevanje izraelske ofenzive talcev ne bo pripeljalo domov. Za zdaj v Gazi po podatkih Izraela ostaja še 129 talcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tiskovni predstavnik izraelske vojske pa je v četrtek izjavil, da je vojska, odkar je na območju Gaze v začetku meseca prenehalo veljati premirje, ubila več kot 2000 palestinskih borcev. Pripadniki Hamasa so 7. oktobra so v napadu na Izrael po izraelskih podatkih pobili 1140 ljudi. Izraelski odgovor pa je od takrat zahteval že najmanj 20.000 življenj v Gazi, zatrjuje Hamas.
H koaliciji za zaščito ladij v Rdečem morju pristopilo več kot 20 držav
Tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder je v četrtek sporočil, da se je h koaliciji za zaščito ladij v Rdečem morju, ki so vse bolj izpostavljene napadom uporniških Hutijev iz Jemna, pridružilo več kot 20 držav,. Ob tem je opozoril, da Hutiji ogrožajo blaginjo narodov po vsem svetu ter postajajo »banditi na Rdečem morju«.
»Koalicijske sile bodo patruljirale po Rdečem morju in Adenskem zalivu ter po potrebi pomagale komercialnim ladjam, ki plujejo po tej pomembni mednarodni plovni poti,« je pojasnil Ryder in Hutije pozval, naj prenehajo napadati ladje. Ponovil je, da napadi Hutijev predstavljajo mednarodni izziv, ki zahteva kolektivno ukrepanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Poleg ZDA bodo v koaliciji za zaščito plovbe po navedbah Pentagona med drugim sodelovale še Velika Britanija, Francija, Italija, Grčija, Nizozemska, Norveška, Bahrajn, Kanada, Avstralija in Sejšeli. Nekatere države bodo sodelovale z vojaškimi patruljami, druge bodo zagotavljale obveščevalno podporo na jugu Rdečega morja in v Adenskem zalivu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V koaliciji bo sodelovala tudi EU, ki bo po navedbah visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije Josepa Borrella okrepila izmenjavo informacij in povečala pomorsko prisotnost na omenjenem območju.
Napadi Hutijev v Rdečem morju in Adenskem zalivu so doslej poškodovali že več ladij, nekaj ladjarskih podjetij pa je že ustavilo plovbo na območju. Hutiji trdijo, da napade izvajajo zaradi izraelskih napadov na civiliste v Gazi. V luči tega je koalicijo v ponedeljek naznanil ameriški obrambni minister Lloyd Austin. Usmerjala jo bo delovna skupina, ki je bila sestavljena aprila lani za izboljšanje varnosti v Rdečem morju. V njej sodeluje 39 držav.