»Uau, končno se spet vidimo,« je vzkliknil razposajeni Nemec Markus Langer in objel prijatelja v dolgi koloni, ki se je vila okoli arene Stožice. Povedal nam je, da je letošnje srečanje zanj že tretje, zato je bil prihod zanj zelo čustven. Več kot pet tisoč mladih se je v prednovoletnem tednu zbralo na tezejskem evropskem srečanju mladih, ki tokrat poteka v Ljubljani. Da je dogodek za katoličane res velika stvar, nam je pojasnila tudi Francozinja Luize Luklare. Ob našem prihodu so se mladi pripravljali na skupinsko kosilo. Pred vstopom v areno Stožice, kjer je kasneje potekala prva molitev, pa jih je čakal temeljit varnostni pregled, ki je kljub dolgi koloni, ki se je vila skoraj do bližnje ceste, minil v posebnem vzdušju. Med skoraj enournim čakanjem so si mladi prepevali, izmenjevali vzpodbudne misli in se spoznavali.
Prvo samostojno potovanje
Nekateri so se prav zaradi evropskega srečanja mladih prvič podali na pot v tujino brez staršev. Med njimi je bila tudi Švedinja Lorene Bjarg, ki je v Ljubljano prišla v spremstvu dveh prijateljic. »Starše je skrbelo, kakšna bo moja prva samostojna pot. Ko so slišali, da smo prispele v Ljubljano, so bili izjemno ponosni na nas,« je povedala in dodala, da je že takoj ob prihodu spoznala veliko vrstnikov, ki so ji pomagali z nasveti, tudi kako priti iz mesta do arene v Stožicah.
Medtem ko so se nekateri navduševali nad prizoriščem – v areni Stožice je verski dogodek potekal prvič – so drugi že nestrpno pričakovali glavni dogodek prvega večera, prvo skupno molitev. Najbolj vztrajni so si svoja mesta zagotovili v parterju, kjer so se razporedili po tleh pred oltarjem, okrašenim z velikimi panjskimi končnicami, lučkami in iz kartona izdelanim križem.
Tezejsko evropsko srečanje mladih tokrat poteka že 46. Zadnja srečanja so potekala v Vroclavu, Torinu in Rostocku. Kot nam je pojasnil predstavnik tezejske skupnosti brat Andras, tezejski bratje pripadajo mednarodni samostanski skupnosti, ki jo je sredi štiridesetih let prejšnjega stoletja ustanovil brat Roger iz Švice. »S tem je dal življenju, v katerem vlada sprava med ljudmi, konkretno obliko,« nam je povedal brat Andras. Tudi v letu 2024 naj bi si predstavniki skupnosti prizadevali za posluh za drugega, skupno hojo in skupno soočanje s sodobnimi globalnimi vprašanji.
Molitev v strogi tišini
Ko so se luči v dvorani ugasnile, je pettisočglava množica zapela prvo molitveno pesem. Oltarju so se začeli počasi približevati štirje otroci in prižgali vsak eno izmed adventnih sveč ter vernike spodbudili k petju Aleluje. Udeleženci so v različnih jezikih prebrali evangelij po Janezu, nato pa začeli tiho molitev. Udeleženci srečanja bodo v prestolnici ostali do drugega januarja. Njihov dan se začne z jutranjo molitvijo in nadaljuje s skupnim kosilom, ki bo zadnji dan v organizaciji gostiteljev, ki se bodo tako lahko še močneje povezali z verniki in si z njimi izmenjali prehranske in druge navade.
Slovenci kot dobri gostitelji
Organizacija takšnega dogodka je bila za katoliško mladino velik zalogaj, saj so morali zagotoviti nastanitve za pet tisoč mladih. Ti v času srečanja stanujejo pri družinah v okolici Ljubljane, v bližnjih pastoralnih centrih in samostanih. Največjo vlogo so imeli mednarodni prostovoljci, ki so povezovali lokalne župnije in mlade. »Po nekajmesečnem sodelovanju s Slovenci lahko rečem, da so zelo gostoljubni in angažirani ljudje,« nam je povedala mednarodna prostovoljka Elena Martin. Navdušena je bila predvsem nad ljudmi, ki redno pojejo v zborih, so aktivni pri skavtih, prostovoljnih gasilcih, v športu in pri študiju. »V tem so navdihujoči in počutim se blagoslovljeno, da jih lahko spoznavam v njihovih življenjih in veri,« je dodala.
Mlade sprejele tudi slovenske družine
Še mesec pred začetkom srečanja je organizatorjem primanjkovalo 1800 postelj, zato so se po pomoč obrnili k slovenskim družinam. Pri eni izmed družin biva tudi Španec Miguel Pernez, ki je Slovenijo obiskal prvič. Za prvo večerno molitev je zbral prav posebna oblačila – novo belo srajco, na katero je sam narisal križ, in obesek v obliki križa, okoli katerega je ovil vejico domače trte. Da ga je k sebi za nekaj dni sprejela slovenska družina, mu veliko pomeni. »Ljudje dandanes težko sprejmejo nekoga k sebi. Dom je zasebni, intimen prostor. Dobrosrčnost slovenskih družin mi daje upanje, da smo ljudje še vedno povezani, da se nam ni treba bati sočloveka in da lahko ne glede na državljanstvo bivamo skupaj,« je povedal.
Stkejo se nova prijateljstva
»Živimo v svetu, v katerem se veliko govori o prijateljstvu med narodi, po drugi strani pa je ravno to vedno bolj na preizkušnji,« nam je povedala domača prostovoljka Klara Marija Keršič. Srečanje po njenem mnenju sobivanje postavi v zelo konkreten kontekst. »Preprosto moraš biti skupaj. Ob tem pa se hitro pokažejo razlike. Mogoče že v tem, ob kako različnih urah jemo obroke,« je pojasnila. »Toda čeprav imajo ljudje, ki jih srečujemo, različne vrednote, se nam bodo za vedno vtisnili v spomin.« To se ji zdi ključno predvsem v času hudih stisk, kakršnim smo priča danes, saj z ljudmi ostaneš močno povezan in jim hitreje priskočiš na pomoč. Srečanje je po njenem mnenju tudi naložba v prihodnost.
Z delavnicami so nagovorili duhovnost
V zadnjih dneh bodo imeli udeleženci priložnost spoznavati slovensko realnost tudi na delavnicah. Na njih se bodo posvetili duhovnosti, aktualni družbeni problematiki, umetnosti in kulturi. Delavnice so namenjene tudi zborovskemu petju, čebelarstvu in spoznavanju folklore. Na silvestrovo bo v vseh župnijah gostiteljicah potekala molitev za mir, ki se bo zaključila tik pred polnočjo. Po odštevanju bodo sledila voščila v različnih jezikih in praznovanje s plesom, petjem in pogostitvijo. x
