Migracije spodbujajo izmenjavo znanja in idej ter prispevajo h gospodarski rasti ter milijonom omogočajo, da izkoristijo priložnosti in izboljšajo svoja življenja. Hkrati pa slabo upravljanje migracij povzroča veliko trpljenja, saj so številni žrtve trgovcev z ljudmi, izkoriščanja in zlorab, je v izjavi opozoril Gutterres. To spodkopava zaupanje v institucije, razplamteva družbene napetosti in razkraja našo skupno človeškost, je dodal.

Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je izpostavila migracije kot eno od rešitev za globalne izzive, kot so prilagajanje na posledice podnebnih sprememb ali zagotavljanje boljših gospodarskih priložnosti.

ZN so ob tem izpostavili, da so milijoni migrantov po svetu kot delavci, študenti, podjetniki, družinski člani in umetniki močna gonilna sila razvoja tako v svoji domovini kot tudi v državi, v katero so se preselili. Pogosto ohranjajo tesne vezi s svojo domovino, medtem ko sprejemajo nove skupnosti, v katere prinašajo bogastvo znanja, izkušenj in spretnosti, piše na spletni strani ZN.

Naloga mednarodne skupnosti je, da zagotovi na ljudi osredotočene in z dokazi podprte rešitve za ljudi, da ostanejo v svojih skupnostih, kot tudi za tiste, ki se želijo ali morajo preseliti. Spodbujanje enakopravnega in vključujočega partnerstva z migranti, pri čemer je treba poudariti vlogo mladih, je zdaj pomembnejše kot kdaj koli prej, so še izpostavili ob mednarodnem dnevu.

Tudi Slovenija je del globalnih migracijskih trendov, so ob mednarodne dnevu poudarili pri ministrstvu za notranje zadeve. Kot so zapisali, je slovenska vlada v trenutnih razmerah prepoznala pomen celovitega pristopa k upravljanju migracij. Ministrstvo za notranje zadeve je zato v sodelovanju z drugimi resorji in nevladnimi organizacijami začelo pripravljati predlog migracijske in integracijske strategije. Medtem ko je integracijsko strategijo vlada že sprejela, pa migracijsko strategijo še pripravljajo.

Mednarodni dan migrantov obeležujemo od leta 2000 v odgovor na naraščanje migracij po svetu. Generalna skupščina ZN je za ta dan izbrala 18. december v spomin na sprejem mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin v letu 1990. Z njim želi vzpodbujati spoštovanje človekovih pravic migrantov in izpostaviti njihov prispevek k družbam.

Pogajanja o evropskem migracijskem paktu v odločilni fazi

Pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom EU o evropskem paktu o migracijah in azilu so v odločilni fazi. V Bruslju se bodo danes popoldne pogajali o preostalih petih zakonodajnih predlogih iz pakta, pri čemer bi lahko preboj naredili v torek. Po zadnjem krogu pogajanj pred približno dvema tednoma so poročali o napredku.

Pogajalci parlamenta in Sveta, v katerem so zastopane članice unije, imajo danes na dnevnem redu pogajanja o uredbah o zbirki prstnih odtisov Eurodac, o postopkih varnostnega preverjanja na zunanjih mejah EU, o upravljanju migracij in azila, o azilnih postopkih in o kriznih razmerah.

Po neuradnih informacijah ostajajo odprta vprašanja, povezana s postopki na mejah ter z obravnavo mladoletnikov brez spremstva in družin z otroki v postopkih za mednarodno zaščito. Med nerešenimi zadevami sta še raven zaščite za državljane posameznih tretjih držav in zagotavljanje brezplačne pravne pomoči beguncem.

Eno ključnih odprtih vprašanj pa je tudi, čemu bo namenjenih 20.000 evrov, ki bi jih manj obremenjene članice plačale na prosilca za azil, če jih ne bi želele sprejeti iz držav, ki so bolj izpostavljene migracijskim pritiskom.

Zadnji krog pogajanj je potekal 7. decembra, ko sta strani dosegli napredek v pogovorih. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je po pogovorih sporočila, da lahko z odločnostjo razrešijo še preostala vprašanja glede solidarnosti in odgovornosti pri soočanju z migracijami.

»Evropski sistem za urejeno upravljanje migracij je na dosegu,« je komisarka, ki prav tako sodeluje v pogajanjih, še zapisala na družbenem omrežju X.

Da sta Evropski parlament in Svet bližje dogovoru o dolgo pričakovani reformi evropskega azilnega sistema kot kdajkoli prej, so sporočili tudi iz parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe).

Danes sicer ni pričakovati preboja, bi ga pa lahko po neuradnih informacijah v torek. Špansko predsedstvo Svetu EU zagotavlja, da bo storilo vse, da bi politični dogovor dosegli do konca leta, ko bodo predsedovanje predali Belgiji. Tej bi radi prepustili samo razrešitev bolj tehničnih vprašanj, ki bodo ostala.

Cilj Sveta EU in Evropskega parlamenta pa je, da bi to celovito evropsko zakonodajo na področju migracij in azila, ki jo je Evropska komisija predlagala septembra 2020, dokončno potrdili še pred evropskimi volitvami junija 2024.