V skladu z uredbo, o kateri se je Evropska komisija pred sprejetjem posvetovala z državami članicami, bodo lahko vsi kmetje izvzeti iz obveznosti, da določen del zemlje pustijo neobdelan, pri čemer pa bodo še naprej upravičeni do finančne podpore iz skupne kmetijske politike, so pojasnili v Bruslju.
Pridelovalci z manj kot 10 hektarji ornih površin so že tako in tako običajno izvzeti iz tega, drugi pa morajo najmanj štiri odstotke tovrstnih površin nameniti neproduktivnim površinam, kot je praha. V letošnjem letu bodo lahko namesto tega štiri odstotke ornih površin namenili za pridelke, ki izboljšujejo vsebnost dušika, ali naknadnim posevkom. Gre na primer za lečo, grah in deteljo.
Komisija je sicer konec januarja predlagala, da bi morali kmetje za izpolnjevanje pogojev iz skupne kmetijske politike temu nameniti sedem odstotkov ornih površin. V Bruslju so danes pojasnili, da se je v posvetovanju s članicami izkazalo, da bi z zmanjšanjem deleža kmetom omogočili dodatno fleksibilnost.
Uredba bo začela veljati v sredo, uporabljala pa se bo za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2024. Članice, ki želijo kmetom omogočiti odstopanje od pravil, morajo o tem komisijo obvestiti v 15 dneh po uveljavitvi, so navedli v Bruslju. Ob tem so zagotovili, da pravila zagotavljajo pravo ravnovesje med fleksibilnostjo za kmete, ki se soočajo s številnimi izzivi, ter zaščito biotske raznovrstnosti in kakovosti tal.
EU napoveduje še drugih ukrepe za zmanjšanje administrativnega bremena
»Samo če kmetje lahko živijo od svoje zemlje, bodo vlagali v prihodnost. In samo če bomo skupaj dosegli podnebne in okoljske cilje, se bodo lahko kmetje preživljali. Tega se dobro zavedajo. Ta ukrep kmetom nudi fleksibilnost in jih nagrajuje za njihov ključni prispevek k prehranski varnosti in trajnosti v EU,« je ob sprejetju uredbe povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Napovedala je, da bo kmalu predstavila še druge ukrepe za omilitev pritiskov, s katerimi se soočajo evropski kmetje. Že po zasedanju Evropskega sveta v začetku meseca je dejala, da bo komisija do zasedanja kmetijskih ministrov, predvidenega za 26. februar, pripravila predlog ukrepov za zmanjšanje administrativnega bremena.
Bruselj različne ukrepe pripravlja, potem ko so številne evropske države zajeli protesti kmetov, med drugim Nemčijo, Francijo, Belgijo in Nizozemsko. Zahtevajo boljše cene za njihove proizvode, manj birokracije, pa tudi določena odstopanja pri izpolnjevanju okoljskih ciljev. Kmete na vzhodu EU je medtem na ulice pognala tudi po njihovem mnenju nelojalna konkurenca iz Ukrajine.
