Po ameriškem vetu na resolucijo varnostnega sveta ZN, ki bi zahtevala takojšnje premirje v Gazi, je generalna skupščina včeraj v New Yorku razpravljala o praktično enaki resoluciji. Po pričakovanjih naj bi dobila več kot potrebno dvotretjinsko podporo članic. Razlika je ta, da bi bila resolucija varnostnega sveta zavezujoča, resolucija generalne skupščine pa ni in torej predstavlja bolj simbolni in politični pritisk na Izrael. Oktobra je generalna skupščina že sprejela resolucijo s pozivom k takojšnjemu in trajnemu humanitarnemu premirju, ki bi vodilo v prekinitev sovražnosti. Takrat jo je podprlo 121 držav, 14 jih je bilo proti, 44 pa se jih je vzdržalo.
Odtlej so se razmere v Gazi še bistveno poslabšale, smrtnih žrtev je neprimerno več, položaj ljudi v Gazi pa je Philippe Lazzarini, generalni komisar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), ki je bila ustanovljena pred 74 leti, zdaj opisal tako: »Primanjkuje jim vsega. Prosijo za varnost, in da se konča ta pekel na zemlji.« Vodja diplomacije EU Josep Borrell je razmere v Gazi označil za »apokaliptične«, število civilnih žrtev »neverjetno«, uničenje zaradi izraelskega bombardiranja pa še hujše kot v Nemčiji med drugo svetovno vojno zaradi zavezniškega bombardiranja.
Izrael trdi, da je Hamas že na kolenih
Toda ZDA, ki so v varnostnem svetu edine glasovale proti resoluciji (podprlo jo je trinajst članic, Velika Britanija se je vzdržala), nasprotujejo takojšnjemu premirju in enako kot Izrael trdijo, da bi to samo pomagalo Hamasu. Zavzemajo se za krajše prekinitve za izmenjavo talcev in dostavo humanitarne pomoči, a Katar kot glavni pogajalec med sprtima stranema pravi, da nič ne kaže na še kakšen tak dogovor.
Načelnik generalštaba izraelske vojske Herzi Halevi sicer trdi, da je Hamas že na kolenih: »To, da se zdaj (hamasovci) predajajo z dvignjenimi rokami, kaže, da je njihov odpor zlomljen.« Dejal je, da so Izraelci po 7. oktobru zajeli 350 pripadnikov Hamasa in 140 pripadnikov Islamskega džihada (vseh oboroženih pripadnikov Hamasa naj bi bilo vsaj 20.000). Vse te je v Izraelu zaslišala izraelska tajna služba Šin Bet, ki je lahko vojski posredovala dragocene podatke o položajih Hamasa v Gazi.
Predajo hamasovcev naj bi bilo mogoče videti tudi na posnetkih izraelske vojske, na katerih je na stotine mož v spodnjih hlačah na kolenih, včasih z zavezanimi očmi. A največkrat gre za Palestince, ki niso hamasovci. Celo sam Izrael priznava, da je samo okoli 15 odstotkov zajetih pripadnikov Hamasa. Takšno ponižanje, da se jih kaže napol gole in na kolenih, ni najhujše, kar se je po 7. oktobru zgodilo ljudem v Gazi, a še dodatno onemogoča spravo med Izraelci in Palestinci, brez katere ne bo miru na Bližnjem vzhodu.
Nejasno, kako bo videti zmaga
Tudi izraelski obrambni minister Joav Galant je v ponedeljek izjavil, da je Izrael zelo blizu svojemu cilju, to je uničenju Hamasa. Pravzaprav v izraelski vladi ni enotnosti, kdaj naj končajo vojno, se pravi, kdaj naj razglasijo zmago nad Hamasom. V resnici te milice, katere pripadniki se vedno lahko razpršijo in skrijejo med civilisti, nikoli ne morejo dokončno premagati. Še v torek so rakete iz Gaze letele na Izrael. Po poročanju televizije France24 se siloviti spopadi nadaljujejo ne le na jugu, ampak tudi na severu enklave, po pisanju britanskega dnevnika Guardian pa tudi v osrednjem delu. Na jugu, v mestu Kan Junis, še naprej divjajo srditi boji za vsako stavbo posebej, Izrael pa je spet bombardiral Rafo, mesto na jugu Gaze ob egiptovski meji.
Po koncu enotedenskega premirja prvega decembra naj bi izraelski napadi sicer postali še dvakrat bolj siloviti kot pred 24. novembrom.
