Kot največji izziv pred Slovenijo v tem času Slovenci navajajo rast cen oziroma naraščanje življenjskih stroškov, ki ga izpostavlja več kot tretjina vprašanih Slovencev, enako za svojo državo menijo tudi ostali Evropejci. Anketriranci na drugo mesto postavljajo priseljevanje.
Le slaba četrtina Slovencev (24 odstotkov) je sicer v tem trenutku zadovoljna s smerjo razvoja stvari v Sloveniji, večina (63 odstotkov) jih meni, da gredo stvari v Sloveniji v napačno smer. Pričakovanja Slovencev glede splošne situacije v državi so razpeta med mnenjem, da se splošna situacija v državi ne bo spremenila ter mnenjem, da se bo poslabšala - vsako zagovarja 44 odstptlov vprašanih Slovencev; medtem ko jih le 11 odstotkov pričakuje izboljšanje situacije v Sloveniji na splošno.
Med sedemindvajseterico članic EU so Slovenci med najbolj pesimističnimi. Manj optimizma glede stanja v državi v naslednjem letu izražajo le še vprašani na Češkem, kjer je delež pesimistov še rahlo višji (11% pričakuje spremembe na boljše, 49 % na slabše).
Močna podpora evru in prostem pretoku državljanov, ne pa tudi politiki priseljevanja
Večina Slovencev (80 odstotkov) se počuti državljane EU, kar je nad povprečjem EU (72 odstotkov). Ugled EU je v očeh Slovencev bodisi nevtralen bodisi pozitiven, le manjšina vidi EU negativno. V največji meri EU vprašanim predstavlja svobodo potovanja, študija in dela kjerkoli v EU, mir in tudi skupno valuto, evro. Skoraj tri četrtine Slovencev se strinja. da je EU kraj stabilnosti v trenutno nemirnem svetu.
Vprašani so pretežno nezaupljivi do oblasti in mednarodnih političnih institucij, pri ćemer med Slovenci izstopa predvsem nizka stopnja zaupanja v domače institucije oblasti, ki je ena najnižjih med državami članicami. Večji del prašanih je nadpovprečno naklonjen različnim politikam in predlogom EU, kar je mnenje, ki se po rahlem padcu v preteklosti ponovno krepi. Kar 60 odstotkov Slovencev se strinja, da naj bi se več odločitev sprejemalo na ravni EU.
Med politikami, ki uživajo najvišjo podporo v Sloveniji, sta skupna gospodarske in monetarna unija z evrom in prost pretok državljanov za življenje, delo, študij in poslovanje v EU – oba predloga presegata 90 oziroma 80-odstotni konsenz. Predlogi različnih skupnih politik dosegajo vsaj 50-odstotno podporo med Slovenci, opazno manj Slovencev kakor v povprečju vprašanih v EU pa podpira predlog skupne evropske politike o priseljevanju.
Vojna v Ukrajini največji izziv pred EU, Slovenci proti dobavam orožja
Največji izziv za EU v očeh Slovencev (enako kot tudi med ostalimi Evropejci) trenutno predstavlja rusko-ukrajinska vojna (za 36 odstotkov vprašanih), na drugem mestu sledi priseljevanje (33 odstotkov), na tretjem pa mednarodne razmere. Slovenci so v nekoliko manjši meri kakor drugi državljani Unije zadovoljni z odzivom oblasti na rusko invazijo na Ukrajino, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU.
V Sloveniji so vprašani veliko bolj naklonjeni humanitarnim ukrepom kot pomoči za nadaljevanje konflikta. Zagotavljanje humanitarne pomoči Ukrajini podpira kar 91 odstotkov Slovencev in 89 odstotkov Evropejcev; 82 odstotkov bi tudi podprlo sprejem ljudi, ki bežijo pred konfliktom, v EU. V najmanjši meri (manj kot polovica vprašanih) so Slovenci naklonjeni financiranju dobave in dostave vojaške opreme v Ukrajino.
TV in radio najpogostejša vira informacij, a zaupanje v medije upada
Slovenci so razdeljeni glede občutka obveščenosti o evropskih vprašanjih, a se le-ta izboljšuje in je nad evropskim povprečjem. Glavni posamični vir informiranja o evropskih političnih vprašanjih predstavljata televizija in radio, najbolj izgubljajo pomen tiskani mediji.
Slovenci so kritični glede kredibilnosti nacionalnih medijev, večji del vprašanih meni, da niso vredni zaupanja. Večina vprašanih meni, da mediji delujejo pod političnim ali tržnim pritiskom ter da pogosto predstavljajo zavajajoče ali napačne informacije, ki pa jih vprašani večinoma znajo prepoznati.