Zvezno vrhovno sodišče je danes soglasno razveljavilo odločitev sodišča v Koloradu, ki je Donaldu Trumpu prepovedalo kandidirati v tej zvezni državi, s čimer se mu je na široko odprla pot do novembrskih predsedniških volitev.
Vrhovno sodišče Kolorada je menilo, da je Trump s spodbujanjem svojih privržencev sodeloval v napadu na kongres januarja 2021. Ker ameriška ustava prepoveduje zasedbo zveznih položajev udeležencem upora proti državi, je odločilo, da Trump ne more sodelovati na strankarskih predsedniških volitvah v Koloradu. Toda vrhovno sodišče je zdaj odločilo, da posamezne zvezne države nimajo pristojnosti prepovedati kandidature za zvezne položaje, še posebej pa ne za predsedniškega, saj da je to v pristojnosti kongresa.
V praksi to pomeni, da zdaj nobena zvezna država ne more prepovedati Trumpove kandidature – tudi Maine in Illinois ne, ki sta to že storila podobno kot Kolorado. »Velika zmaga za Ameriko,« je rekel Trump, ko je dopoldan po ameriškem času prišla novica s Prve ulice 1 v Washingtonu, kjer domuje vrhovno sodišče. Da je nazorsko precej razklano sodišče sprejelo enotno odločitev, je pomenljivo. A vendar se niso strinjali o vsem. Trije bolj liberalni sodniki in ena bolj konservativna sodnica (imenoval jo je Trump) so menili, da je večina petih sodnikov brez potrebe presodila, da ima samo kongres pristojnost prepovedati kandidaturo, česar sodišča niti niso vprašali. Gre sicer za dilemo, ki predstavlja pravno nepopisan list papirja.
O Trumpu ni več dvoma
Soglasna odločitev vrhovnega sodišča tudi pomeni, da bo Trump skoraj zanesljivo predsedniški kandidat republikanske stranke, saj je bil ta primer pred vrhovnim sodiščem edini, ki bi ga na tej poti lahko ustavil. Vrhovno sodišče ima sicer v rokah še enega – gre za to, ali Trump uživa imuniteto pred kazenskim pregonom zaradi sodelovanja v zaroti za spremembo rezultata predsedniških volitev leta 2020. A tudi če vrhovno sodišče odloči proti njemu in bi ga obsodili, to ni zakonska ovira za sodelovanje na volitvah.
Tako lahko Trump mirno in optimistično pričakuje jutrišnji največji dan v koledarju strankarskih volitev – supertorek. Tako mu pravijo, ker na isti dan volijo v največ zveznih državah. Pri republikancih jih bo jutri petnajst. In v prav vseh kaže na Trumpovo zmago proti edini preostali tekmici, bivši guvernerki Južne Karoline Nikki Haley. Ta doslej ni zmagala v nobeni od osmih zveznih držav, ampak samo v prestolnici Washington D. C. Sama pravi, da vztraja zato, da bi imeli volilci izbiro, in ker 70 odstotkov vprašanih v anketah pravi, da za bodočega predsednika nočejo ne Trumpa ne aktualnega demokrata v Beli hiši Joeja Bidna. Morda je tudi računala na možnost, da Trumpovo kandidaturo ustavi vrhovno sodišče, kar pa se torej ni zgodilo.
Bidna bolj zanima četrtek
Pri demokratih je vse jasno že ves čas, saj aktualni predsednik pri potegovanju za drugi mandat v stranki nima resne konkurence. Bidna ta teden bolj kot jutrišnji supertorek zanima četrtek, ko bo imel v kongresu letni nagovor o stanju v državi. Ta dogodek, ki ga spremlja milijone Američanov, bo gotovo izkoristil v podporo svoji kandidaturi. Iz Bele hiše prihajajo v ameriške medije napovedi, da bo izpostavil svoje zakonske dosežke (predvsem infrastrukturni paket in zakon o boju proti inflaciji), napovedal davčne in druge ukrepe v prid srednjemu sloju in tudi napore za ohranitev demokracije. Biden, čigar delo podpira le 39 odstotkov vprašanih, se bo potem odpravil na teren, v dve od ključnih zveznih držav na volitvah, Pensilvanijo in Georgio. x
