Ob vprašanjih evropskega kmetijstva in situacije na Bližnjem vzhodu je osrednja tema današnjega izrednega vrha voditeljev Evropske unije, da sedemindvajseterica doseže dogovor o nadaljnji pomoči EU Ukrajini do leta 2027. Odločitev za 50 milijard evrov dodatnih sredstev za štiriletno obdobje je v decembru blokiral madžarski premier Viktor Orban, ker ne želi, da se dodatna pomoč za Ukrajino namenja čez evropski proračun. Odprto ostaja, ali bo dogovor možno doseči. Evropski voditelji predlagajo kompromis, da bi se vsako leto lahko razpravljalo o porabi sredstev, ne bi pa vsako leto vedno znova odločali o novi tranši za Ukrajino.
Viktor Orban je sicer še na predvečer vrha imel pripravljalna srečanja z italijansko premierko Giorgio Meloni in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Prav tako so pred začetkom vrha z Orbanom v širšem formatu sestankovali vnovič Macron, Melonijeva, predsednik evropskega sveta Charles Michel in nemški kancler Olaf Scholz. Čeprav se je pričakovalo, da bi se vrh lahko zaradi nadaljevanja madžarske blokade zavlekel globoko v noč, pa so voditelj dogovor dosegli že po dobri uri pogovorov.
»Imamo dogovor,« je po twitterju sporočil predsednik evropskega sveta Charles Michel. »S tem je zagotovljeno stalno, dolgoročno in predvidljivo financiranje Ukrajine,« je dodal. Kompromisni dogovor predvideva vsakoletno razpravo o pomoči in morebitno revizijo pomoči po dveh letih, je poročala tiskovna agencija Reuters, sklicujoč se na diplomatske vire.
Enotni ob prihodu
Ob prihodu na vrh so se številni voditelji izrekali, da je edina možnost dogovor vseh sedemindvajsetih. »Ni druge možnosti, kot da pridemo do kompromisa sedemindvajsetih,« je ob prihodu na vrh dejal belgijski premier Alexander De Croo, katerega država je trenutno predsedujoča Svetu EU. Razpravo o tem, kako se porablja evropski denar, ki jo želi Madžarska, je označil za legitimno. Prepričan je, da bo na vrhu kompromis glede nadaljnje pomoči Ukrajini dosežen.Kallas: Preferenca je štiriletni načrt
»Nekako moramo najti rešitev. Upam, da jo danes bomo,« je ocenjeval nizozemski premier Mark Rutte. Izrekel se je proti alternativnim rešitvam nastale težave, rekoč, da je vsaka druga rešitev težka. Izolacija drugih ne pride v poštev, je pristavil: »Ne gre, da izoliramo kolege. Vse moramo prepričati k podpori,« je menil in pristavil, da se EU mora dogovoriti o pomoči Ukrajini zavoljo evropskega blagostanja in varnosti.
Tudi slovenski premier Robert Golob pričakuje, da bodo dosegli dogovor in bodo evropski voditelji danes vrh zapustili s potrjenim večletnim okvirjem evropskih sredstev. Golob verjame, da so bili pogajalci v zadnjih tednih dovolj odločni, da bo prišlo do danes do rešitve. »Na eni strani imamo šestindvajset članic, ki smo enotne, in ne bomo odpirali tem, ki smo jih že usklajevali, in da je sedaj na tem, da se pridruži tudi Madžarska.«
»Naš cilj je imeti rešitev za sedemindvajset držav, zanjo poskušamo prepričati vse,« je poudarila estonska premierka Kaja Kallas. »Naša preferenca je, da imamo štiriletni načrt. Viktor želi biti center pozornosti vsakič ko smo tukaj. A to ne more biti tako. Lahko sicer preverjamo odločitve, ki smo jih sprejeli, toda Ukrajina potrebuje dolgoročna zagotovila,« se je Kallasova zavzela za predlagano rešitev dodatnih 50 milijard evrov pomoči Ukrajini do leta 2027 in ne za vsakoletno delno izplačilo tranše, o kateri bi se vedno znova odločalo, kot si to želi Orban. Kako naprej, če bi Orban vseeno blokiral nadaljnjo pomoč za Ukrajino, se ni hotela neposredno izjasniti. »Če bomo uporabili 'jedrsko opcijo' (nadaljevanja postopka po 7. členu pogodbe o EU, op. a.), kako bomo potem delovali pozneje?« se je še spraševala o morebitni uporabi 7. člena pogodbe o Evropski uniji, s katerim bi se evropski svet zaradi madžarskih sistematičnih kršitev vladavine prava odločil za zamrznitev glasovalnih pravic Madžarski v Svetu EU.
Scholz želi dokončati začeto delo
»Želimo dokončati, kar smo začeli decembra,« je pričakovanje za današnji vrh strnil nemški kancler Olaf Scholz. Ukrajina dodatno pomoč potrebuje, po njegovi oceni pa Evropa to lahko zagotovi, če bodo vsi stali drug za drugim. »Trudili se bomo doseči dogovor sedemindvajsetih,« je poudaril Scholz. »Želimo prispevati vse potrebno, da bo Ukrajina zmožna braniti svojo državo,« je še dejal nemški kancler.
»Danes ne moramo oditi od tukaj brez dogovora,« se je s svojimi kolegi strinjal tudi irski premier Leo Varadkar. Ukrajina potrebuje pomoč za nadaljnjo obrambo. Če ne bo dogovora, obstajajo tudi alternative, je poudaril in pristavil, da Ukrajine v primeru odločitve šestindvajsetih držav ne čaka polom, saj jim bodo države lahko pomagale z dvostransko pomočjo. »Mislim, da ni načrta B. Viktor Orban se mora odločiti, ali je del naše skupnosti, ali ne,« je bil odločen poljski premier Donald Tusk, ki je prepričan, da bodo našli argumente, da prepričajo tudi Orbana. Njegovo sedanje stališče je po Tuskovi oceni grožnja za Evropsko unijo, saj je varnost Evrope povezana z varnostjo Ukrajine. »Če bo Orban imel možnost veta vsako leto, bo to problematično za nas in za Ukrajino,« je pristavil.