Nedeljski finalni obračun med Francijo in Dansko je bil tretji v zgodovini evropskih prvenstev, ki se je končal šele po podaljšku. Dvakrat so bili srečneži Švedi, ki so leta 2002 v Zagrebu premagali Rusijo z 32:31, dve leti pozneje pa so bili pred svojimi navijači v Stockholmu s 33:31 boljši še od Nemčije. Tudi v Kölnu so bili na pragu finala, vendar je bil tokrat zanje usoden prav podaljšek, v katerem so jih Francozi popolnoma nadigrali. V tolažbo jim je lahko dejstvo, da so si po zmagi za tretje mesto proti domačinu prvenstva zagotovili nastop na poletnih olimpijskih igrah v Parizu.

Tudi Danska občutila francosko fizično moč

V tem trenutku najboljši reprezentanci sveta sta v finalu – v polfinalu so bili Danci boljši od Nemcev – navdušili z igro. V 70 minutah sta prikazali vrhunsko predstavo, ki nikogar ni pustila ravnodušnega. Bližje zmagi so bili po rednem delu igre izbranci Nikolaja Jacobsena, ki so v začetku drugega polčasa povedli s 17:14 in drugič na tekmi prišli do treh golov prednosti. Prvič je bilo to sredi prvega polčasa, ko je bilo 9:6. V 53. minuti so Francozi z golom Ludovica Fabregasa izenačili. Krožni napadalec galskih petelinov je dosegel gol tudi 30 sekund pred koncem rednega dela časa, ki je njegovi ekipi zagotovil podaljšek. V njem je še enkrat prišla do izraza fizična moč francoske reprezentance, ki je osvojila svoj četrti naslov evropskih prvakov.

»Dlje ko je trajala igra, močnejši so bili Francozi. Njihova moč je neverjetna,« je po porazu v finalni tekmi dejal Mathias Gidsel, ki se je z osmimi doseženimi goli v finalu na lestvici najboljših strelcev prvenstva izenačil s Portugalcem Martimom Costo. Oba sta dosegla po 54 golov.

Nikola Karabatić je zdaj sam na vrhu

Pri vseh štirih naslovih je sodeloval najuspešnejši rokometaš vseh časov Nikola Karabatić, ki se je na veliki sceni prvič pojavil pred dvajsetimi leti na EP v Sloveniji. Proti slovenski reprezentanci je v prvem delu tekmovanja ob porazu Francije z 22:27 dosegel le en gol, enkrat se je na tej tekmi med strelce vpisal tudi zdajšnji selektor Guillaume Gille, toda že na naslednjem EP v Švici sta oba osvojila naslov evropskega prvaka.

Neuničljivi Karabatić je v nadaljevanju blesteče kariere sodeloval pri šestnajstih francoskih kolajnah na velikih tekmovanjih od skupno 23, kolikor jih je osvojila. Ima še tri zlate olimpijske kolajne in štiri s SP, s čimer je prehitel Norvežanko Katrine Lunde, ki je pri desetih zlatih kolajnah na velikih tekmovanjih. Ob tem ima še tri klubske naslove evropskega prvaka, po eno srebrno kolajno na OI in SP ter po dve bronasti na SP in EP.

»Ker že nekaj časa vem, da je to moja zadnja sezona, se je tudi moj pristop do rokometa nekoliko spremenil. Vso svojo kariero sem lovil rekorde in naslove, ampak najpomembnejše je, da sem vedno užival v igri. Tudi tu v Nemčiji in ni lepšega kot svoje zadnje EP končati z zlato kolajno,« se je še ene od številnih kolajn veselil starejši od bratov Karabatić. Do svoje šeste kolajne na velikih tekmovanjih, druge z EP, je v Nemčiji prišel tudi njegov štiri leta mlajši brat Luka.

Nedim Remili najkoristnejši igralec

Za najkoristnejšega igralca EP je bil izbran 28-letni Nedim Remili, ki je bil pravi vodja francoske reprezentance. V devetih tekmah je dosegel 34 golov in imel kar 53 podaj, največ med vsemi.

»Ko gledam, kdo vse je osvojil to priznanje, mi to še toliko več pomeni. Toda do tega priznanja ne bi prišel, če ne bi imel pomoči soigralcev. Če oni ne bi zadeli, ko sem jim podajal, moja statistika ne bi bila tako impresivna. Zato je to v prvi vrsti njihova nagrada. A bolj kot to je pomembno, da smo osvojili zlato kolajno. Morda nismo najboljša ekipa na svetu v vsaki minuti tekme, toda v trenutkih, ki so bili pomembni, smo igrali zelo dobro in to je odločilo,« je bil po prejemu nagrade skromen levoroki francoski organizator igre Nedim Remili, ki je v letošnji sezoni soigralec slovenskega reprezentanta Gašperja Marguča v Veszpremu.