Zadnja mednarodna preiskava, ki je temeljila na analizi odpadnih voda, je za našo državo pokazala, da mesečna poraba kokaina v mestu znese 0,7 kilograma na sto prebivalcev, mesečna poraba na območju celotne Slovenije pa 0,57 kilograma na sto prebivalcev. Meritve so v letu 2022 opravili v Kopru, Ljubljani, Domžalah, Novem mestu, Kranju, Kamniku, Velenju in Mariboru. Podatki za lani še niso znani, vsekakor pa skrbi količina kokaina, ki je bila pretihotapljena v Evropo. Europol ga je namreč lani zasegel več kot 300 ton, a je to le delček od celotne količine droge, ki je dejansko prišla do odjemalcev. Tudi obeti so slabi. »Pričakujemo, da se bo obseg tihotapljenja kokaina v Evropo v naslednjih dveh letih zaradi vse večje proizvodnje te droge v Južni Ameriki še povečeval,« je za nemško tiskovno agencijo DPA povedala vodja Europola Catherine De Bolle in dodala, da je povpraševanje zelo veliko.
Večina kokaina pride v ladijskih zabojnikih prek pristanišč v belgijskem Antwerpnu, nizozemskem Rotterdamu in nemškem Hamburgu. Tretjina pošiljk, ki so jih zasegli v zadnjih letih, gre skozi Antwerpen, ki je tudi po vsebnosti kokaina v odpadnih vodah že več let na prvem mestu. V Rotterdamu, na primer, so poleti v zabojniku z bananami zasegli kar osem ton kokaina, vrednega približno 600 milijonov evrov. Nemška policija je skupaj s carino lani zasegla rekordnih 31 ton kokaina. Prejšnji rekord je bil iz leta 2021, in sicer 23 ton, lani pa so ga zasegli okoli 20 ton. Za primerjavo: leta 2018 so v Nemčiji zasegli pet ton kokaina. Večina droge v državo prispe prek tovornih pristanišč v Hamburgu in Bremerhavnu.
Drogo za Koper prestregli na Malti
Med državami, kjer so v odpadnih vodah zaznali največ kokaina, je tudi Španija. Decembra je tamkajšnja policija v dveh različnih akcijah zasegla skupno 11 ton kokaina. V zabojnikih, poslanih iz Kolumbije, je prispel v pristanišči v Galiciji in v Valencii. 7,5 tone ga je bilo skritega v zamrznjenih tuninih filejih, preostalo pa je bilo v dvojnem dnu ladijskih zabojnikov. V španskem Algecirasu so avgusta zasegli skoraj 9,5 tone kokaina. Pošiljka je prišla v zabojnikih z bananami iz Ekvadorja. Kriminalna združba je po ocenah policije v Evropo poslala okoli 40 kontejnerjev mesečno. Mimogrede, malteške oblasti so maja v pristanišču Freeport prestregle pošiljko banan iz Ekvadorja, namenjeno v koprsko pristanišče, v kateri je bilo 270 kilogramov kokaina. Njegova vrednost bi na črnem trgu lahko dosegla 50 milijonov evrov.
Pristaniške oblasti lahko pregledajo od dva do deset odstotkov zabojnikov iz Latinske Amerike. Po besedah Catherine De Bolle so hudodelske združbe zaradi zasegov zgolj ob dva odstotka dobička. A jih izgube vendarle bolijo, zaradi tega pošiljke celo opremljajo s sledilnimi napravami. Podkupujejo pristaniške delavce in uradnike, ki jim za pomoč pri velikih pošiljkah v žep kapne tudi do sto tisoč evrov. Zadnja leta jim digitalizacija omogoča prestrezanje registracijskih številk zabojnikov, tako da lažje ponaredijo podatke in jih uporabijo za tihotapljenje pošiljk. Drogo velikokrat skrijejo v zabojnik, ne da bi lastnik to vedel. Po plačilu prevoza ladijsko podjetje prejme svojo številko PIN ali QR-kodo za zabojnik, do katere se tihotapci dokopljejo. Njihov voznik prevzame zabojnik, ga odpelje iz pristanišče, vzame drogo, zabojnik pa odpelje lastnikom ali pa ga pusti kar ob cesti. S krajo številk PIN so nepridipravi predlani prek evropskih pristanišč spravili najmanj 200 ton kokaina.
