Število poslancev iz vsake članice se določi glede na število prebivalcev te države. Volilni postopek urejajo nacionalne zakonodaje, vendar pa imajo vsi državljani EU, ki živijo v članici, pravico voliti in kandidirati pod enakimi pogoji kot državljani te države.
V Sloveniji so evropske volitve prvič po sprejetju novele zakona o volitvah v DZ konec januarja, ki omogoča volilno pravico za osebe pod skrbništvom. Volilno pravico imajo vsi polnoletni državljani. Kandidate lahko predlagajo politične stranke in volivci, na listi pa je lahko največ devet kandidatov, pri čemer mora biti vsak spol zastopan z najmanj 40 odstotki.
Evropski poslanci delujejo v političnih skupinah, ki niso organizirane po nacionalnosti, temveč po političnem prepričanju. Za oblikovanje skupine potrebujejo vsaj 23 poslancev iz najmanj četrtine držav članic.
Predvolilne priprave so v polnem zamahu. Evropske politične stranke potrjujejo vodilne kandidate in volilne programe. V Sloveniji se z evropskimi volitvami predstavljajo stranke, kot je SDS z nosilko Romano Tomc, ter SLS s Peterjem Gregorčičem.
Novi Evropski parlament se bo sestal julija in med prvimi nalogami bo glasovanje o novem predsedniku Evropske komisije. Ursula von der Leyen se je že napovedala za vnovično kandidaturo.
Evropske politične stranke se pripravljajo na volitve
Evropska levica bo v soboto potrdila volilni program in vodilnega kandidata Walterja Baierja. Socialisti bodo prihodnji teden v Rimu potrdili Nicolasa Schmita, kandidata za vodilnega. EPP se bo zbrala v Bukarešti 7. marca.
»Prihodnjih evropskih volitev ne moremo obravnavati kot drugorazrednih volitev. Nacionalne razlike bodo obstajale, vendar pa bo Stranka Evropske levice potrdila volilni program, tako da bo lahko volilno kampanjo vodila na skupnih temah, ki bodo temeljile na potrebah ljudi,« je v zapisu o pripravah na volitve na spletni strani Evropske levice dejal Baier.
Stranka evropskih socialistov (PES), katere del je tudi slovenska SD, pa se bo na predvolilnem kongresu zbrala prihodnjo soboto v italijanski prestolnici Rim.
»V Rimu se bomo sestali v ključnem trenutku, tako za evropsko kot nacionalno raven. Ne moremo ignorirati tega, da skrajna desnica postaja vse bolj samozavestna in vidna. (...) Ne smemo se vrniti nazaj v evropsko temno preteklost. V Rimu se bomo soočili s to grožnjo Evropi. Jasno bomo dali vedeti, da lahko naša družina ponudi progresivno alternativo temu,« je zapisal nekdanji švedski premier.
V desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), ki se bo na predvolilnem kongresu zbrala 6. in 7. marca v Romuniji, pa medtem po besedah predsednika Manfreda Webra v ospredje postavljajo blaginjo in varnost.
»Evropejci si želijo varnih delovnih mest in dostojnih prihodkov. Zato potrebujemo močna podjetja, industrijo in inovativno gospodarstvo,« je povedal v sredo po srečanju politične skupine EPP.
Vodilnega kandidata oz. skupino kandidatov ter skupne programske točke bodo predvidoma potrdili na predvolilnem srečanju ob robu zasedanja Evropskega sveta v Bruslju 21. in 22. marca.
Edina od strank, ki je to že storila, so Evropski zeleni, katerih članica je tudi slovenska zunajparlamentarna stranka Vesna. Na junijske volitve jo bosta popeljala Nemka Terry Reintke in Nizozemec Bas Eickhout. Ob izvolitvi na kongresu v začetku meseca sta zagotovila, da se bosta borila za zeleno, socialno in demokratično Evropo.
Evropski parlament od leta 1979 pridobiva pristojnosti in politični vpliv. Sodeluje v zakonodajnih postopkih, ima proračunske in nadzorne pristojnosti ter sodeluje pri reviziji pogodb. Stranke in posamezni kandidati intenzivno pripravljajo kampanje, medtem ko volivci pričakujejo različne programe in kandidate, ki bodo odražali njihove interese in vrednote.
