Hrvaški predsednik Zoran Milanović se želi podati na volitve. To ne bi bilo nič nepričakovanega, če volitve, na katere odhaja, ne bi bile parlamentarne. Včeraj je 57-letni predsednik države celotno hrvaško politično javnost presenetil z napovedjo, da bo kandidiral na listi opozicijskih socialdemokratov (SDP) proti stranki HDZ premierja Andreja Plenkovića, s katerim je v skorajda nenehnih sporih. Plenković je poleg določitve volilnega dne sredi tedna tudi Milanovićevo kandidaturo označil za cirkus in jo dodatno pospremil z ugotovitvijo, da so maske padle. »Imeli smo skrivnega voditelja opozicije, sedaj pa imamo kalkulirajočega predsednika in malega kandidata, ki misli, da ne bo izgubil, kot je izgubil leta 2016,« je dejal premier in napovedal, da bosta izgubila tako Milanović kot SDP.
Kratka volilna kampanja
Milanovićev cilj je, da postane premier na volitvah, ki jih je včeraj določil za sredo, 17. aprila. Tako kot predsednikova odločitev za kandidaturo je tudi izbor datuma precej nenavaden, saj volitve praviloma potekajo ob nedeljah. Povrhu tega bo prava volilna kampanja vsega skupaj trajala zgolj dva tedna, potem ko bodo do konca meseca stranke morale vložiti vse kandidatne liste.
Volilna kampanja bo tako zelo kratka in intenzivna. Po dogovoru z Milanovićem SDP za zmago nad vladavino HDZ v volilno tekmo pošilja svojega največjega aduta. Milanović je namreč najbolj priljubljen politik na Hrvaškem tudi zaradi zoperstavljanja premierju Plenkoviću in je potencialno močan vlečni konj za številne volilce. Ta je SDP še kako potreben, saj po zadnjih javnomnenjskih raziskavah za slabih devet odstotnih točk zaostaja za HDZ. Z vstopom Milanovića v volilno tekmo se oblika in vsebina te tekme popolnoma spreminjata.
Vrnitev v strankarsko politiko
Milanović namerava kandidirati kot nosilec liste v prvi volilni enoti, ki obsega središče Zagreba in južni del zagrebške županije. SDP torej na volitve ne bo kot nosilec liste popeljal njen voditelj Peđa Grbin. »V življenju vsakega od nas obstajajo trenutki, ko je treba stopiti iz cone udobja. Ta čas je na moja vrata potrkal v trenutku, imenovanem primer Tudurić,« je dejal Milanović, s čimer je mislil na nedavno sporno imenovanje generalnega državnega tožilca Ivana Tudurića, za katerega opozicija ocenjuje, da bo poskušal zaščititi krog vplivnežev vladajoče stranke HDZ.
»Čas je, da osedlamo konje, kot bi rekli moji sodržavljani v Splitski zagori. Dobiti moramo večino v parlamentu, jasno in trdno, za vlado nacionalne rešitve. Začeti moramo čistiti Avgijev hlev, ki so ga za seboj pustili Plenković in njegovi tirani,« je razloge za svojo kandidaturo slikovito pojasnil Milanović. Hrvaški predsednik se tako vrača v strankarsko politiko in nazaj k svoji stranki, ki jo je vodil med letoma 2007 in 2016, pet let pa je bil v tem obdobju tudi predsednik vlade, in sicer med letoma 2011 in 2016.
Kršitev ustave?
Milanović je pozneje na facebooku še pojasnil, da bo na položaju nosilca liste SDP nastopil kot neodvisni in nestrankarski kandidat. Za zdaj v času volilne kampanje ne namerava odstopiti s predsedniškega mesta. In to je na Hrvaškem sprožilo še en vihar. Njegova namera namreč poraja dvome o ustavnosti takšne odločitve.
Več uglednih hrvaških ustavnih strokovnjakov je včeraj že povedalo, da bi moral Milanović pred kandidaturo za poslanca odstopiti kot predsednik države. Položaj kandidata na volitvah in položaj predsednika republike nista združljiva, je denimo za HTV dejala ustavna strokovnjakinja Sanja Barić. Po njenih besedah je Milanović na facebooku napovedal namero kršenja ustave. Ne bi pa bilo problematično, je dodala, če bi pred kandidaturo odstopil.
