»Ko sedemo v avto, postanemo drug človek.«
Jeza na cesti ni nič nenavadnega, pogosto pa jo za volanom pospremimo z glasnim hupanjem, pobliskavanjem z žarometi in kretnjami. Ker naših besed preostali udeleženci v prometu vendarle ne morejo slišati.
A kot je pokazala raziskava projekta DriveGreen, imajo skoraj vsi udeleženci v prometu nekaj skupnega: jezijo se na kolesarje.
Antropolog Dan Podjed, znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je namreč že pred časom skupaj s sodelavko Sašo Babič opravil zanimivo raziskavo o tem, kako se ljudje na cesti jezimo.
Raziskavo sta opravila na Trgu mladinskih delovnih brigad, ob zelo pretočnem križišču Aškerčeve, Bleiweisove in Tržaške ceste.
Med opazovanjem prometa med jutranjimi zastoji sta ugotavljala, da se ljudje v avtomobilih ne jezijo na glas, saj jim je jasno, da jih nihče ne sliši, tudi če vpijejo.
Namesto tega svojo jezo izražajo z drugimi znaki in s pomočjo vozila samega – s hupanjem, pobliskavanjem z žarometi, celo s cviljenjem gum. Čustva tako vozniki izražajo skozi vozilo.
Kdo se na koga najbolj jezi?
Opazovanje jima je ponudilo dober vpogled v to, kateri udeleženci v prometu so največkrat tarča jeze.
Avtomobilisti se recimo jezijo na druge avtomobiliste pa tudi na pešce. Tudi ti nad avtomobilisti izražajo nezadovoljstvo, a ena skupina je tista, ki sproža jezo pri skoraj vseh.
To so kolesarji. Nanje se namreč jezijo tako avtomobilisti kot tudi pešci in vozniki avtobusov ter celo drugi kolesarji.
Po opazovanju sodeč, kolesarji tudi dejansko pogosto kršijo prometna pravila, se vozijo po nasprotni strani voznega pasu in ne upoštevajo rdeče luči. S kolesom je seveda to mogoče, z avtomobilom ne.
»Ko sedemo v avto, postanemo drug človek,« nas poduči sogovornik in spomni na podobe iz Disneyjeve risanke iz leta 1950. V njej se Pepe napoti proti avtomobilu, posluša ptičke in vonja cvetlice, ko pa sede za volan, se spremeni v pošast.
»Ko sedemo v avto, nismo več človek, temveč človek-avto,« pojasni Podjed in nadaljuje:
»Postanemo skupek človeka in avtomobila. Ko izstopimo, pa se spet spremenimo v človeka. Tudi ni nepomembno, o kakšnem avtomobilu govorimo. Če je to majhen Fiat 500 rožnate barve, se bo voznik v njem vedel drugače, kot če bi vozil ogromnega terenca ali črno limuzino. Sploh na področju razvoja in rasti vozil SUV je zadnje čase vidna oboroževalna tekma, čedalje več jih je in čedalje večji so, ker se ljudje na cesti počutijo ogroženi, če se ne vozijo v visokih terenskih vozilih. Zato SUV moraš imeti, saj se le v njem počutiš bolj varno, skoraj kot v oklepnem vozilu.«
Preberite še: Ta slovenska voditeljica je strastna motoristka: najprej je vozila Hondo, zdaj vozi Moto Guzzi, a branila se ne bi niti Harleyja
BONUS VIDEO: Mercedes-Benz GLA: Lahko upraviči premijsko ceno?
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel