»To je bil vrh izbir,« je vrh EU - Kitajska, ki je prvič po štirih letih potekal na osebni ravni, opisala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Na pogovorih v Pekingu pri predsedniku Xi Jinpingu in premierju Li Keqiangu je skupaj s predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom in visokim zunanjepolitičnim predstavnikom Josepom Borrellom iskala priložnosti nadaljnjega sodelovanja na številnih področjih.
Prihodnost odvisna od dveh tem
Predvsem sta izstopali temi, ki sta bili za evropsko trojico prednostni. Prva je bila uravnoteževanje neenakomerne blagovne menjave, ki je močno v škodo Evropske unije, saj je imela lani 390 milijard evrov deficita. Menjava je sicer velika in znaša dobri dve milijardi evrov na dan. Druga pomembna tema je bila kitajska politika do Rusije. Michel in von der Leynova sta kitajskim sogovornikom dala vedeti, da bo od kitajskih stališč na teh dveh področjih odvisna prihodnja politika EU do Kitajske.
A tudi Kitajska je opozarjala EU, ki je do Kitajske previdna, a še zdaleč ne tako nasprotovalno naravnana kot ZDA. Kitajski gre v nos, da Evropska unija nanjo gleda kot na sistemsko konkurentko, čeprav jo ima hkrati za strateško partnerico. EU v odnosu do Kitajske izvaja politiko zmanjševanja tveganj, kar pomeni zmanjševanje odvisnosti na gospodarskem področju in pri dobavi surovin, ne zasleduje pa politike ločevanja od kitajskega gospodarstva, za kar se je po Trumpovi še nekaj časa zavzemala tudi Bidnova administracija, preden je tudi sama začela govoriti o politiki zmanjševanja tveganj.
Kitajski predsednik Xi je EU svaril tudi pred kakršnim koli vmešavanjem v kitajske notranje zadeve in jo pozval, naj se ne poda v konfrontacijo z njegovo državo. Evropski gostje so medtem poskušali Kitajski zagotoviti, da njihova politika diverzifikacije dobavnih verig in večje odpornosti proti tveganjem ne pomeni, da se želijo gospodarsko ločiti od Kitajske.
Poziv na pomoč glede Ukrajine
Ob opozorilnih tonih je imel Xi tudi spravljiva sporočila z željami po nadaljnjem sodelovanju z Evropsko unijo. Uravnoteženi blagovni menjavi Kitajska ne nasprotuje, se je glasilo temeljno sporočilo Pekinga. To je razumljivo, saj Kitajski zaradi pešajoče domače potrošnje zaostrovanje trgovinskih odnosov z EU ne koristi. »Kitajska in EU morata biti partnerici v obojestransko koristnem sodelovanju in nenehno krepiti medsebojno politično zaupanje,« je dejal Xi, premier Li pa je izrazil upanje, da bo Evropska unija pri uporabi »trgovinskih korektivnih ukrepov preudarna«, da ostane kitajski blagovni in naložbeni trg zanjo odprt. Besede so verjetno letele na začetni postopek preverjanja vpliva kitajskih subvencij za njene električne avtomobile na izkrivljanje konkurence na evropskem trgu, ki ga je jeseni uvedla evropska komisija.
Obe strani sta se sicer dogovorili, da bosta pogovore o tem, kako uravnotežiti blagovno menjavo, nadaljevali na najvišji strokovni ravni. Kot je pojasnil Michel, gre tudi za vprašanja subvencij, trgovinskih ovir in prekomerne kitajske proizvodnje, saj njeni izdelki preplavljajo evropski trg, potem ko svoje trge zanje zapirajo tretje države. »Voditelji držav in vlad v Evropi dolgoročno ne bodo dopuščali neravnovesja v trgovinskih odnosih,« je po pogovorih poudaril Michel.
Ob reševanju gospodarskih vprašanj je bilo temeljno sporočilo Evropejcev še, da želijo skupaj s Kitajsko reševati globalne probleme. Položaj v Ukrajini je osrednja točka tega sporočila. Michel in von der Leynova sta Xija in Lija še enkrat pozvala, da naj se Kitajska še naprej vzdrži dobavljanja orožja Rusiji, pomaga s svojim vplivom na Moskvo končati vojno v Ukrajini, se pridruži naslednjemu srečanju skupine držav, ki razpravljajo o mirovni formuli ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, in pomaga preprečiti izigravanje sankcij proti Rusiji.