V drugi polovici leta 2021 so zahodne države začele razmišljati o tem, da bi bilo dobro, če bi katera od držav iz vzhodnoevropske skupine ZN nastopila proti Belorusiji, ki je svojo kandidaturo za Varnostni svet za obdobje 2024-2025 naznanila že leta 2007. Zahod namreč ni želel, da bi Rusija preko Belorusije dobila dodaten glas v Varnostnem svetu.
Bivši predsednik Borut Pahor je povedal, da mu je nemški kolega Frank Walter-Steinemier predlagal, da bi se v boj podala Slovenija, ki je po uspehu prve kandidature za obdobje 1998-1999 svojo drugo kandidaturo za Varnostni svet leta 2011 izgubila po maratonskem dvoboju z Azerbajdžanom.
Kandidaturo je konec leta 2021 vložila vlada Janeza Janše, tedanji zunanji minister Anže Logar pa je kmalu po tem dobil vabilo za obisk ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna. V State Departmentu so se posvetovali o najboljši poti za naprej.
Ključno je bilo, da Slovenija, sicer članica zveze Nato in EU, nastopi kot samostojna kandidatka, ki ni podaljšana roka Washingtona ali Bruslja. V podporo je bilo namreč treba prepričati države Afrike, Azije in Latinske Amerike.
Vlada Roberta Goloba se je po prevzemu položaja sredi leta 2022 odločila s kandidaturo nadaljevati. Zunanja ministrica Tanja Fajon je sprožila intenzivno kampanjo za izvolitev, sama oziroma njeni tesni sodelavci so prepotovali ves svet. Fajon je vselej poudarjala, da gre za nacionalni projekt, ki ni vezan na stranke ali politiko.
Eden ključnih trenutkov za prihodnji uspeh Slovenije je bil ruski napad na Ukrajino 24. februarja 2022, ki je velik del svetovnega javnega mnenja obrnil proti Moskvi. Vseeno to še ni pomenilo avtomatične podpore večine članic ZN Sloveniji.
»Mi na to gledamo kot na kršitev Ustanovne listine ZN s strani Rusije, oni, to je velik del članic ZN izven Evrope, pa imajo občutek, da smo preveč obsedeni s to vojno in jih silimo v izbiro med nami in Rusijo,« je februarja v Washingtonu dejal tedanji državni sekretar na MZEZ Samuel Žbogar.
Ministrica je maja med svojim tretjim letošnjim obiskom New Yorka poudarila, da je kandidatura slovenska. »Smo svoja država z lastnim znanjem. Mi vodimo svojo kandidaturo, imamo svoje vrednote in računamo, da nas bodo podprle države, ki te vrednote delijo.«
Volitve v telesa ZN so z redkimi izjemami dolgočasna in vnaprej dogovorjena zadeva. Letošnje volitve v Varnostni svet pa so bile drugačne, saj so na ZN celo pripravili javno soočenje med veleposlanikoma kandidatk iz vzhodnoevropske skupine - slovenskim Boštjanom Malovrhom in beloruskim Valentinom Ribjakovom.
Ribjakov je na soočenju, ki je nekoliko spominjalo na dvoboje diplomatov v času hladne vojne, Slovenijo obtožil nepoštene igre in trdil, da je bila odločitev za kandidaturo naročena v zahodnih prestolnicah. Pri teh trditvah mu je pomagal tudi ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija.
Malovrh je navedbe zanikal, v iskanju podpore afriških držav pa je celo spomnil, da je bila Slovenija nekoč del neuvrščene Jugoslavije. »Predstavljamo Ljubljano in nikogar drugega in upam, da je tudi kolega Ribjakov tu v imenu Minska in ne nekoga drugega,« je med drugim dejal.
Slovenija je na glasovanju 6. junija upala na potrebnih 129 glasov, kolikor znaša dvotretjinska podpora 193-članske Generalne skupščine, že v prvem krogu pa jih je dobila 153. Ob razglasitvi rezultatov je bilo veselje v slovenski delegaciji nepopisno, vendar so se v ozadju kmalu pokazala trenja.
Veleposlanik Malovrh, ki ga je na položaj imenovala Janševa vlada, sicer pa je bil za svoje delo deležen pohval ministrice, je ostal na položaju vodje slovenske misije pri ZN, a vlada je poleti ustanovila še posebno misijo za Varnostni svet pod vodstvom Žbogarja. Ta je bil v času prvega članstva v Varnostnem svetu namestnik veleposlanika, v času druge kandidature leta 2011 pa zunanji minister.
Žbogar je tako od 1. oktobra, ko je Slovenija v Varnostnem svetu dobila status opazovalke, posebni predstavnik v Varnostnem svetu, Malovrh pa ostaja vodja slovenske misije pri ZN oziroma veleposlanik Slovenije, čeprav je izključen iz vsega kar zadeva Varnostni svet.
Vodi pa preostalo delo predstavništva v Generalni skupščini ZN in drugih organih svetovne organizacije, kot je Gospodarski in socialni svet (Ecosoc) katerega članica je Slovenija od letos do leta 2025. Javno vsi zatrjujejo, da delo poteka brez težav.
Vlada je novembra sprejela tudi tematska prednostna področja delovanja Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta. Ta vključujejo preprečevanje konfliktov, zaščito prebivalstva v oboroženih spopadih, vključevanje žensk v procese preprečevanja in razreševanje spopadov ter podnebne spremembe.
