Ukrepi so namenjeni podpori direktorjev javnih zdravstvenih zavodov, da bodo lahko bolnišnice in zdravstveni domovi še naprej zagotavljali neprekinjeno zdravstveno varstvo, je po seji vlade povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.
Na podlagi ukrepov bodo lahko direktorji preverili utemeljenost posameznih oblik dela, denimo izmenskega dela, dežurstev in stalne pripravljenosti, s katerimi zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo.
V praksi po besedah državnega sekretarja to pomeni, da bodo lahko tam, kjer zaradi nezadostnega števila zdravnikov ne bo mogoče ohraniti trenutnih oblik dela, zdravnike razporedili v izmensko delo. To pomeni, da bodo delali enako kot drugi zdravstveni delavci, je pojasnil Kordež.
»Stalna pripravljenost naj se organizira tam, kadar javni zdravstveni zavod na podlagi analize ugotovi, da je obremenjenost zdravstvenega delavca v času izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva manjša od 25 odstotkov običajne delovne obremenitve,« je dejal.
Izvajalci službe nujne medicinske pomoči (NMP) pa bodo lahko v primeru nezmožnosti zagotavljanja nujne medicinske pomoči organizirali skupno dežurno mesto. V tem primeru bosta javna zdravstvena zavoda sklenila dogovor, v katerem bosta določila lokacijo skupnega dežurnega mesta, kjer se zagotavlja stalna prisotnost zdravnika za izvajanje službe NMP, je pojasnil Kordež, ki je napovedal, da bo vlada v prihodnjih dneh predvidoma sprejela še dodatne ukrepe.
Kot je v petek povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, se na ministrstvu redno sestajajo z direktorji javnih zdravstvenih zavodov in v sodelovanju z njimi pripravljajo ukrepe za zagotavljanje dostopnosti pacientov do zdravstvenih storitev.
»Zaradi umika soglasij za nadurno delo je namreč dejstvo, da bomo morali poiskati neke nove načine organizacije dela zdravnikov, na primer izmensko delo, da bodo pacienti dobili ustrezno oskrbo,« je pojasnila. Ob tem je poudarila, da morajo ranljive storitve kljub stavki priti do zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo.
Preberite tudi: Fides v UKC Ljubljana vladi: »Igrajo se z nečim, s čimer se ni za igrati.«
Če bi se v prihodnje izkazalo, da z obstoječimi kadri ni mogoče vzdrževati javne zdravstvene mreže, pa bodo na ministrstvu morali sprejeti ukrepe za racionalizacijo, je prejšnji teden napovedal državni sekretar Marjan Pintar. Teh ukrepov še niso pripravili, bi pa to na primer lahko pomenilo združevanje bolnišničnih oddelkov. Ob tem bi prišlo tudi do premeščanja zdravnikov. Tako bi bili zdravniki morda prisiljeni opravljati delo na drugi lokaciji, tudi v drugi zdravstveni ustanovi, je dejal.
Soglasja za nadurno delo, ki večinoma v veljavo stopijo v začetku marca, je po Pintarjevih besedah v bolnišnicah sicer skupaj umaknilo okoli 30 odstotkov zdravnikov, v zdravstvenih domovih pa okoli 20 odstotkov.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides stavka od 15. januarja. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom. Premier Robert golob jih je pozval k zaustavitvi stavkovnih aktivnosti.
