Peter Slatnar je v zadnjih dveh desetletjih zagotovo eden izmed najbolj zaslužnih imen za razvoj smučarsko skakalne opreme, predvsem skakalnih vezi. Njegove inovacije so močno pripomogle k napredku športa in njegovo ime je v skakalni družini izjemno cenjeno, nekatere nacije pa imajo zaradi tega do Slovencev celo malce strahospoštovanja, kar smo ugotovili tudi na lastni koži.

Vsi njegovi dosedanji izumi so bili usmerjeni v tako, da so smučarskemu skakalcu pomagali pri razvoju njegove tehnike. Letošnji izum je nekoliko drugačen. Pravzaprav ideja ni povsem njegova, ampak so nove vezi nastale na zahtevo Mednarodne smučarske zveze (FIS), nov dodatek pa skrbi predvsem za varnost skakalcev. Za razliko od vezi na alpskih smučeh, skakalne vezi do sedaj niso imele varnostne zavore v primeru padca tekmovalca. Skakalna smučka se po padcu tako ne ustavi na strmini, ampak pridobiva na hitrosti in večkrat se je izkazala za nevarno za tekmovalca, ki je padel, ali za ljudi v bližini izteka skakalnice. Nov izum tako predstavlja zavoro, ki se sproži ob padcu, kar na lastni koži nismo sicer preverili, a smo zavoro sprožili ročno, za dodatne informacije pa smo se obrnili prav na ​Petra Slatnarja: »Nov izum, ki ga imate na smučeh, je nekako izum same FISe in njenega direktorja Sandra Pertileja. Lansko leto smo se vsi proizvajalci opreme dobili skupaj na sestanku in želja Pertileja je bila, da se na osnovi varnosti naredi neka zavora na vezeh, ki ob morebitnem padcu upočasni samo smučko, da ta ne poškoduje tekmovalca, ki se je znašel na tleh, kar smo v preteklosti že doživeli.«

Pokazal svojo inovacijsko in podjetniško žilico

Čeprav tokrat ne gre za izum, ki bi pomenil velik prodajni uspeh zaradi tega, ker bi tekmovalec z novo pridobitvijo imel prednost, se razvoja novih vezi ni lotil nič manj zavzeto kot sicer. Preizkusil je več idej, na koncu pa našel dokaj neopazno in preprosto rešitev na sprednjem delu vezi. Ostali proizvajalci so svojo zavoro razvili zadaj, kar se za zdaj ne izkazuje za najboljšo rešitev, veliko zaslug zato pa ima Peter Slatnar sam, saj se dobro zaveda svojega vpliva na ostale razvijalce skakalne opreme, ki večinoma le sledijo njegovim zamislim.

»Prvi prototip vezi smo lani FISi predstavili na svetovnem prvenstvu v Planici in takrat smo imeli zavoro na zadnjem delu vezi. Po številnih idejah in testiranjih smo sedaj našli rešitev spredaj, vsi ostali proizvajalci pa so nekako sledili naši ideji iz Planice lani. Jaz sedaj ne morem soditi, kako delujejo njihove vezi, 100-odstotno pa zaupam v naš izdelek,« nam je v Klingenthalu v začetku decembra prikrito Peter Slatnar namignil, da je zavedel svojo konkurenco in na koncu izdelal najboljši izdelek med vsemi proizvajalci, ki je do sedaj edini v uporabi.

Slatnar pri tem izkazuje tudi nekaj razočaranja do same Mednarodne smučarske zveze, ki ne drži svoje obljube. »Mi smo z razvojem morali zelo hiteti, saj je bilo navodilo, da bo uporaba zavore s pričetkom svetovnega pokala 2023/24 obvezna. To je samim tekmovalcem zaradi pomislekov uspelo prestaviti in je zima testno obdobje. Nam je bilo rečeno, da bi predskakalci nujno morali uporabljati nove zavore, zato smo tudi podarili nekaj vezi, a FIS tega ne nadzoruje. Slovenski predskakalci sicer nimajo težav in uporabljajo naše vezi, ki delujejo, zakaj pa drugi nimajo nameščenih svojih, pa ne morem komentirati.«

Pomisleki niso upravičeni

»Skakalci so pred začetkom sezone imeli pomisleke, da bi se lahko zavora nenadzorovano odprla na naletni smučini, pristanku ali pri vožnji v iztek. Mi smo to veliko testirali in zase lahko trdimo, da do tega ne pride. Vseeno je FIS pri pravilih pred začetkom sezone spremenila pravila pri uporabi zavore in predznak obvezno spremenila v visoko priporočljivo, sedaj pa jo ne uporablja nihče.« Pomisleke tekmovalcev pred sezono pri Slatnarjevih vezeh lahko ovržemo tudi sami.

V vlogi predskakalca smo v Klingenthalu in Engelbergu z novimi vezmi opravili že več kot dvajset skokov in nikakor ni prišlo do nobenih zapletov. Seveda pa imajo nove zavore tudi še nekaj slabosti in pomislekov. V prvi vrsti se pojavi manjša težava pri sami pripravi tekmovalca, saj za odhod na zaletno rampo v idealnih primerih potrebuje dobrih pet sekund več kot sicer. Če pa pomislimo še na faktor nervoze in hudega mraza, bi se to obdobje lahko podaljšalo še za nekaj sekund, kar lahko poruši samo rutino tekmovalca na pripravo na skok. Tekmovalec si more vrvico, ki je povezana za zatič zavore, z magnetom pripeti na nastavek na skakalnem čevlju. Da se vrvica med skokom ne sname, je izdelana ravno v pravi dolžini, če pa se med samim nošenjem smuči vrvica nekajkrat obrne okoli svoje osi, je nato prekratka in tekmovalci ponovno povzroči stres.

Druga manjša težava je bila, da je varnostni zatič na koncu 'špičast' in ob neprimernem oprimku smuči lahko pride do ureznine, v več kot dvajsetih skokih pa smo se na rahlo strgane rokavice že navadili. V najhujšem primeru pa smo pomislili na morebitno nešportno vedenje tekmecev ali kakšnega delavca na vrhu naleta. Zavora se lahko sproži z le eno samo potezo, da jo tekmovalec vrne v prvotni položaj, pa mu vzame kar nekaj časa. Nepridiprav pa bi lahko zatič celo odvrgel in s tem tekmovalec ne bi imel nikakršnih možnosti, da opravi svoj skok. Sicer verjamemo, da do takega scenarija nikoli ne bo prišlo, a bi se zagotovo dalo še kaj storiti pri tem, da bi bila možnost zato še manjša.

Zadnji pomislek pa smo imeli, kako stvar dejansko deluje v praksi. Svojega zdravja nismo ogrožali in padli nismo namensko. »Novost smo večkrat testirali na smučišču Krvavec. Z našimi sodelavci, v kateri imam tudi nekatere nekdanje smučarske skakalce in še vedno aktivne predksakalce Roka Urbanca in Urbana Remica, smo simulirali vse možne scenarije. Zavora se nikdar ni sprožila brez razloga, ob simuliranem padcu pa vedno. Ko se zavora sproži tudi opravi svoj namen in smučko zaustavi,« podrobno opiše funkcijo novost idejni vodja iz Cerkelj na Gorenjskem.

Deležni smo bili številne pozornosti

Ker se v smučarskih skokih vse preveč govori o skakalni opremi in vsi tekmovalci opazujejo vse okoli sebe na vrhu naleta, smo bili tokrat velike pozornosti deležni tudi predskakalci, ki uporabljamo nove vezi. V sobi za ogrevanje predvsem izstopa dodatni nastavek na skakalnem čevlju za katerega večina ne ve, kaj je njegov namen. V Klingenthalu je tako še posebno radovedno do nas pristopil Nemec Pius Paschke: »Čemu pa služi to na vašem čevlju?,« je z začudenim glasom vprašal malo pred svojim skokom. V njegovem glasu je bilo moč čutiti nekaj strahu, da predskakalci zopet testiramo nekaj novega, kar bi Slovencem lahko pomagalo na novoletni skakalni turneji. Ko smo razložili, da gre le za testiranje varnostnih zavor, mu je vidno odleglo.

Nov izum si je z občudovanjem ogledal tudi lanskoletni zmagovalec svetovnega pokala Halvor Egner Granerud. »Vidim, da uporabljate predpisane zavore. Prvič vidim, da so pritrjene na sprednji del okovja, kar se mi zdi zelo super. Za tiste na zadnje delu sem namreč slišal, da ne delujejo in se sprožijo tudi same od sebe, te pa delujejo veliko bolj varne in neopazne. To bi se splačalo poizkusiti,« je Norvežan eden redkih zagovornikov smučarskih skakalcev, ki bi novost sprejeli brez težav.

Med tekmovalci namreč večinsko prevladuje prepričanje, ki nam ga je neposredno zaupal Gregor Deschwanden: »Morda bi bilo prav, da bi se to uvedlo, a sam ne bom tega poskusil, dokler to od mene nekdo ne zahteva in ne bodo uporabljali tudi drugi tekmovalci.« Ravno tega prepričanja se boji tudi Peter Slatnar. »S tem se lahko zgodi tudi to, da tekmovalci pripeljejo do tega, da FIS opusti s svojo idejo. To bi pomenilo, da bi ves nas čas, ki smo ga vložili v razvoj, v katerega smo bili primorani, in seveda tudi denar, vrgli skozi okno. A pri tem ne moremo storiti nič, FIS sama odloči, kaj je zanjo dobro in se ne ozira na nas. Mi lahko samo pridobimo ali veliko izgubimo,« se slovenski inovator zaveda, da je možnost za črni scenarij obstajala že preden se je podal v razvoj. Vse skupaj pa ga pri njegovih inovacijah ne zaustavlja in prepričani smo, da bo slej ali prej na trg prišel z neko novo inovacijo, ki bo zamajala skakalni svet, a o tem še ni želel spregovoriti ničesar.