Nada Zorec, predsednica društva z energijo manjše jedrske elektrarne, je povedala, da se je leta 2013 porodila zamisel, da bi vsem pokazali, kako znajo ceniti kruh in kako dobrega znajo speči. »Ker smo podeželske ženske, ker znamo speči zelo dišeč kruh iz krušne peči, smo se odločile, da to pokažemo na razstavi kruha. Tako smo se odločile, da pripravimo razstavo kvašenih izdelkov, to je potic, šarkljev, drobnih izdelkov, pletenic, ocenjujemo pa samo vrste kruha, iz vseh sort moke. No, danes smo to naredili že desetič,« je ponosno povedala Nada Zorec.
Sedem kategorij in pet ocen
Vsak začetek je težak, vendar je bilo že prvo leto 18 hlebcev kruha na razstavi, potem pa vsako leto več. Letos sta morali ocenjevati kar dve komisiji, saj so prejeli rekordnih 122 hlebcev kruha iz različnih vrst žit z različnimi dodatki. Predsednica komisije Cvetka Lavrič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto je povedala, da so hlebce razvrstili v sedem kategorij.
Ocenjevali so zunanji videz in obliko kruha, za kar je predvidenih 15 točk, nadalje so ocenjevali videz in lastnosti skorje ter sredice, in sicer debelino in enakomernost skorje in sredice, barvo, poroznost in elastičnost sredice. Pri slednjem je bilo mogoče doseči 25 točk. Za primeren vonj skorje in sredice so ocenjevalci namenili 15 točk, kar 25 točk pa je bilo mogoče dobiti pri ocenjevanju pomembnih lastnosti, to pa sta okus in topnost skorje in sredice kruha.
Na koncu je Cvetka Lavrič z veseljem poudarila: »Lahko rečem, da se je občutno izboljšala kakovost in so bili rezultati res odlični. Poleg tega pa je seveda smisel ocenjevanj in razstav ohranjanje dediščine naših babic in peke kruha na tradicionalni način v krušni peči.«
Velika večina zelo dobrih hlebcev
Cvetka Lavrič je ob tem poudarila, da je bilo zelo veliko hlebcev spečenih v krušnih pečeh na tradicionalen način: »Ti hlebci so bili v veliki večini zelo kakovostni, primernih oblik in lepo zapečeni, predvsem pa okusni. Zgolj nekaj je bilo med vsemi poslanimi premalo ali preveč zapečenih in zelo malo je bilo takšnih, da so bili slabše oblike. Na drugi strani pa so gospodinje in gospodinjci v kar 86 primerih dosegli s svojimi izdelki toliko točk, da so prejeli zlato priznanje, 30 srebrno in pet bronasto.«
Nada Zorec, tudi sama prejemnica zlatega priznanja, je poudarila, da je najbolj vesela, ker je med dobitniki priznanj toliko mladih: »V našem društvu se veliko kruha peče še doma v krušnih pečeh. V društvu nas je sicer več kot 300 članic, najstarejše štejejo že več kot 90 let, je tudi precej mladih deklet in deklic, zelo pa moram pohvaliti moške, kajti veliko jih je pravih mojstrov. Kot recimo naš Jože.« Ja, Jože Senegačnik je bil eden od štirih pekov kruha, ki so od ocenjevalcev prejeli vseh 80 možnih točk.
Koristen nasvet za peke kruha
Kakšen nasvet vsem, ki se še opogumljajo, da bi sami spekli kruh, so kakšne skrivnosti, ki jih lahko razkrijemo? »Vsaka gospodinja ima seveda svoje skrivnosti, vendar pri peki kruha posebnih skrivnosti ni. Pomembno je le, da je narejen z ljubeznijo. Če je moka prava, potem kruh, pečen v kmečki peči, najbolj diši.«
Jože Senegačnik je dodal: »Skrivnosti ni, je pa pomembna praksa, pomembne so izkušnje. Letos je recimo kar nekaj gospodinj potožilo, da so se jim hlebci razpočili, pa ne vedo, zakaj. Preprosto – zadnje dni je bilo bolj hladno, to pa pomeni, da potrebuje testo nekoliko več časa za vzhajanje. In kako ugotovimo, ali je testo že pripravljeno za peko? Preprosto. S prstom pritisnem točno na sredini testa kašna dva centimetra globoko. Če se vtisnjeni del hitro dvigne nazaj, potem moramo testo pustiti, da še vzhaja, če pa vdolbinica ostane ali se le počasi dviga v prvotni položaj, lahko kar prižgete pečico.«
Med dobitniki priznanj so vsekakor največji aplavz dobili najmlajši. Neznansko lepo je bilo namreč slišati, da so svoje hlebce kruha poslali na ocenjevanje tudi iz osnovnih šol omenjenih občin in celo iz vrtcev. Kako je prijal košček svežega kruha, ki so ga ponudili s ščepcem soli!