Opazil sem, da Slovenci tekmujejo v novi športni panogi. Kdo bo prazno pločevinko dlje vrgel iz avtomobila. Prednjačijo tiste, v katerih je bilo pivo, ni pa malo niti raznih »red bullov«. Pa plastenke so tudi. Občutek imam, da jih je ob cestah precej več kot včasih. Šport, ki osvaja in očitno postaja vse bolj priljubljen. Si kar predstavljam, kako avto pospeši, ko se reši dodatne teže prazne pločevinke – res so težke, obremenjen avto pa seveda ne zmore dosegati spodobnih pospeškov in končnih hitrosti. Le tega ne razumem, kako ugotovijo, kdo je bil najuspešnejši, kdo je zmagal. Saj zato pri športu gre, kajne? Ali pa se motim – šport je podlaga za zdravo življenje, sploh če ne pretiravaš v želji za čim boljšimi dosežki. Torej en plus za vse, ki jim tekmovalnost ni na prvem mestu in mečejo pločevinke iz avtomobilov le zaradi rekreacijskih razlogov, ne da bi hoteli zmagati. A kolektivno gledano smo najbrž vendarle med boljšimi, sploh če se primerjamo z državami, ki jih na tihem občudujemo, kot so Avstrija, Nemčija, pa Švica, na primer … Slovenija – druga Švica. Kje pa, precej boljši smo od njih, »naše« pločevinke letijo dlje, več jih je, precej več ljudi se pri nas ukvarja s tem športom kot v Švici, ali pa oni to delajo na tiho in za sabo potem pospravijo, saj ne gre za rezultate!
Druga stvar, ki je pri tem športu ne razumem povsem, je dejstvo, da je pivo alkoholna pijača. Alkohol in šport ne gresta ravno z roko v roki. In vožnja ter pitje piva – nekje v malih možganih se spomnim, da večkrat omenjajo, da naj bi tudi pri vožnji avtomobila ljudje ne pili alkohola. Energijske pijače, to še nekako, čeprav je to goljufanje, poživila v športu pa ja niso dovoljena. Toda nekaj sem pri tem spoznal. Nisem konkurenčen. Med vožnjo ne pijem, ker se bojim, da bi me potem tiščalo na malo potrebo in bi se moral ustavljati. Zato tudi nimam možnosti, da bi sploh poskusil z metanjem praznih pločevink skozi okno. In kaj če bi okno povrhu vsega še zgrešil?
