Trideset tekmovalnih naslovov različnih dolžin, žanrov, tehnik in narativnih pristopov nas je tako na lokacijah Kinodvora in Slovenske kinoteke potopilo v eksplozijo barv, abstrakcij in najrazličnejših pomenov ter interpretacij, ki jih odpira brezmejna domišljija animiranega sveta. V središče dogajanja pa so bili že tradicionalno postavljeni štirje sklopi tekmovalnih filmov vzhodne in srednje Evrope.
Podeljene nagrade
Žirija je veliko nagrado podelila poljskemu filmu NeporavnaniMarte Magnuska, ki z minimalistično animacijo oglja na papirju »svobodno izrabi prostor ploskega belega platna«. V prostoru je ujet par, ki kljub fizični bližini živi narazen; on gleda v svoj telefon, ona dela pozdrav soncu. Tudi njene stoje in salte ne dvignejo več njegovega pogleda. Nato pa monotonija njune odtujene rutine nenadoma uide iz ritma.
Nagrado občinstva ter posebno omembo žirantke Dahee Jeong je tokrat prejel film Hardly Working avstrijskega kolektiva Total Refusal, ki v želji razkritja političnega aparata onkraj hiperrealističnih tekstur medija videoiger, tega umetniško intervenirajo in nadgrajujejo. Animatečno občinstvo so s svojim protivojnim How To Disappear navdušili že v pandemskem letu 2020, ko so znotraj strelske igre Battlefield 5 raziskovali možnosti upora proti vojni in nasilju skozi dezerterstvo in vojaško nepokorščino. Hardly Working se sedaj znotraj videoigre Red Dead Redemption 2 odvija kot etnografska raziskava delovnih in življenjskih realnosti neigralnih likov, nekakšnih digitalnih statistov. Njihovi ponavljajoči se gibi, vzorci delovanja, hrošči in napake pred nami izrisujejo nazorno analogijo dela v kapitalizmu, ki predvideva neumorno delo brez počitka in konca. Ta tudi v ničemer ne rezultira, predvsem pa nikoli ne spremeni delavčevega statusa quo. So nekakšni Sizifovi stroji, ki nimajo perspektive, da bi se kadarkoli izvili iz svoje algoritemske zanke.
Udarni filmi
Program se je začel udarno: ElectraDarie Kashcheeve, ki z zgodbo o odraščanju, ženskem telesu, spolnosti in otroški travmi hibridno združuje igrani film, pikselacijo in stop-motion animacijo lutk, se je pred nami odvila kot temačen spust v nezavedno, med potlačene travme, strahove, patologije in sram, med katerimi spomin asociativno preskakuje in se preobraža. Gre za češki magistrski film, ki je v kategoriji kratkega filma nedavno zmagal v Torontu; v Tadžikistanu rojena Kashcheeva pa je bila že s svojim študijskim filmom Daughter, ki se je na Animateki predstavljal leta 2019, nominirana za oskarja.
Film 27 madžarske animatorke Flóre Anne Bude je maja na canskem festivalu med kratkimi filmi prejel prestižno zlato palmo; čast, ki sicer praktično nikoli ne pripade animaciji. Igriva pripovedna struktura in nadrealistični elementi, ki premeteno nihajo med sanjami in resničnostjo, nas postavlja v realnost 27-letnice, še zmeraj ujete v življenje pri starših. Pred njimi zato beži v sanje, na psihadelične zabave, droge, alkohol, masturbacijo in seks v naravi; pri tem pa meja med fantazijo in realnostjo vseskozi ostaja zabrisana.
Posebno omembo žiranta Mihaija Mitrice, programskega direktorja partnerskega festivala Animest iz Bukarešte, je prejela čudovito bizarna črna komedija Sweet Dreams italijanskega dvojca Marie Zilli in Sare Priorelli, ki z digitalno 2D animacijo igrivo pristopa do človeškega telesa. Oskrbnica odročnega motela, naveličana monotonega vsakdana in poniževanja s strani gostov, v komično-grotesknem preobratu izgubi nadzor nad sabo ter se slepo prepusti maščevanju. Južnoafriška vizualna umetnica Naomi van Niekerk je izpostavila estonsko-hrvaško koprodukcijo EevaMortena Tšinakova in Lucije Mrzljaki, o pogrebu, na katerem v potoku tečejo dež, solze in vino ter »elegija postane absurd«. Alef avtorja Slobodana Tomića, ki nam »z grobimi linijami in organskimi metamorfozami približa idejo norosti«, pa si je prislužil omembo portugalske animatorke Alexandre Ramires. Posebna omemba avstrijske ustvarjalke animiranih filmov Nikki Schuster je medtem pripadla bolgarskemu filmu Razosebljenje avtorja Spartaka Jordanova, ki v tehniki slikanja na steklo s premiki tekočih barv vizualizira proces izgube individualnosti.
