OpenAI je leta 2015 nastal kot neprofitna organizacija, namenjena raziskovanju in razvoju odgovorne umetne inteligence. Med ustanovitelji najdemo Grega Brockmana, Reida Hoffmana, Petra Thiela, Elona Muska, ameriško podjetje Amazon, indijsko podjetje Infosys, ameriško valilnico zagonskih podjetij Y Combinator (YC), soustanoviteljico YC Jessico Livingston in Sama Altmana, ki je bil tedaj predsednik YC. Elon Musk je misijo OpenAI povzel s premislekom: »Kaj je najboljša stvar, ki jo lahko storimo, da bi zagotovili, da bo prihodnost dobra? Lahko sedimo ob strani, lahko spodbujamo regulativo in nadzor, lahko pa sodelujemo s pravilnimi strukturami in ljudmi, ki globoko cenijo razvoj umetne inteligence na način, ki je varen in koristen za človeštvo.«
Musk je OpenAI zapustil leta 2018 zaradi skrbi o navzkrižju interesov, saj je njegovo podjetje Tesla prav tako razvijalo umetno inteligenco. Leto kasneje je neprofitna organizacija OpenAI Inc. ustanovila profitno podjetje OpenAI Global. Domnevno v želji po lažjem pridobivanju sredstev in lažjem deljenju dobičkov in nagrajevanju zaposlenih z deleži v podjetju. Z investicijo milijarde dolarjev je leta 2019 največji investitor postal Microsoft. Na položaj izvršnega direktorja podjetja je stopil Sam Altman, ki so ga pred tem odpustili pri YC. Nadzor nad podjetjem pa je še naprej ohranil nadzorni svet neprofitne organizacije OpenAI, v želji ohraniti vrednote razvoja varne in človeštvu koristne umetne inteligence. Profitno podjetje OpenAI je chatGPT javnosti predstavilo 30. novembra lani. Do januarja je stvar postala tako popularna, da je Microsoft v podjetje investiral dodatnih 10 milijard dolarjev. Sam Altman je kot spreten promotor uspešno tržil izdelke podjetja. Napovedoval je, da namerava podjetje vstopiti tudi na področje razvoja fizičnih izdelkov z umetno inteligenco. Microsoft je v svoj operacijski sistem windows vse bolj integriral orodja, ki uporabljajo chatGPT.
Poslovneži izigrali znanstvenike
Nato se je zgodil 17. november. Kot strela z jasnega je prišla novica, da je nadzorni svet neprofitnega OpenAI razrešil Sama Altmana s položaja direktorja podjetja. Uradno, ker ni bil vselej odkrit v svoji komunikaciji z nadzornim svetom, verjetno pa je bil v ozadju zlasti konflikt med vrednotami neprofitnega in profitnega dela ter zlasti vrednotami Altmana, ki je že v YC kazal tendenco k negovanju lastnih interesov. Tudi mimo načel organizacije. Nadzorniki OpenAI so hkrati s položaja predsednika nadzornega sveta razrešili še predsednika podjetja Grega Brockmana, Brockman pa je nato protestno zapustil podjetje. Kmalu so odstopili še trije vodilni raziskovalci. Sledila so pogajanja o možni vrnitvi Altmana, vmes pa sta se na položaju začasnega izvršnega direktorja zvrstila Mira Murati in nato še Emmett Shear. Nadzorni svet je bitko za nadzor nad OpenAI dokončno izgubil 20. novembra, ko je peticijo za vrnitev Altmana in odstop nadzornega sveta podpisalo 738 od 770 zaposlenih pri OpenAI. Med njimi tudi Muratijeva in Ilja Sutskever, ki je kot član nadzornega sveta razrešil Altmana. Grozili so, da bodo Altmanu sledili k Microsoftu.
Altman in Brockman se zdaj vračata v OpenAI, neprofitna organizacija pa je dobila tudi nov začasni nadzorni svet, v katerem sedijo Bret Taylor, Lawrence Summers in Adam D'Angelo, ki je edini sedel že v prejšnjem nadzornem svetu. Če je imel prejšnji svet pretežno raziskovalni profil, ima novi izrazito poslovnega. Zaradi nezadovoljstva nad kaosom zadnjega tedna pa nameravajo svoj prst na tehtnico postaviti še investitorji. Nadzorni svet naj bi dopolnilo še šest članov, med drugim tudi predstavniki Microsofta. Ko se bo prah polegel, bo zanimivo videti, kaj je ostalo od OpenAI in kaj to pomeni za misijo razvoja umetne inteligence v okviru pravilnih struktur in z ljudmi, ki globoko cenijo razvoj umetne inteligenco na način, ki je varen in koristen za človeštvo.
